Preoblikovana živila z zmanjšano vsebnostjo sladkorja so po navedbah Zveze potrošnikov Slovenije boljša izbira kot “polno sladka” živila, še bolje pa je, da v prehrano vključimo čim več nepredelanih živil. Za ohranitev sladkega okusa, predvsem pijač, proizvajalci največkrat dodajajo sladila, ki pa niso pravi način za zmanjšanje vnosa sladkorja.
Na trgovskih policah trenutno najdemo največ preoblikovanih živil z zmanjšano vsebnostjo sladkorja. Prekomerno uživanje sladkorja je eden glavnih razlogov za debelost, prekomerno telesno maso in posledično različne kronične nenalezljive bolezni. Ker je glede na rezultate spletne ankete zveze o nakupnih navadah večina potrošnikov pri nakupu živil najbolj pozorna prav na vsebnost sladkorja, so priložnost prepoznali tudi proizvajalci.
PREBERITE TUDI: Ste vedeli, da se lahko tudi na Koroškem “posladkate” brez slabe vesti?
Kot opozarjajo na zvezi, potrošniki najlažje zmanjšajo vnos sladkorja z izbiro živil z manj sladkorja ali brez njega, še bolje pa je, da v vsakodnevno prehrano vključijo čim več nepredelanih živil.
“Izdelki z zmanjšano vsebnostjo na primer sladkorja so posledica prehranskega preoblikovanja, s katerim proizvajalci sledijo Nacionalnemu programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. S spreminjanjem sestave izdelkov oziroma s spremembo receptur poskušajo zmanjšati vsebnost sladkorja, soli, maščob in nasičenih maščob ter povečati delež vlaknin,” je pojasnila Anja Bolha iz zveze.
Po podatkih raziskave Inštituta za nutricionistiko približno 55 odstotkov vseh predpakiranih živil vsebuje prosti sladkor – to so vsi tisti sladkorji, ki jih proizvajalec, kuhar ali potrošnik doda živilom ali pijači, kot tudi sladkorji, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov.
Največji delež prodanega prostega sladkorja izhaja iz sladkih pijač (28 odstotkov), sledijo čokolade in sladice (20 odstotkov), piškoti (12 odstotkov), sadni sokovi (osem odstotkov), kosmiči (štirje odstotki) ter sladki namazi in sadni jogurti (s po tremi odstotki). To nakazuje, da glavnino sladkorja potrošniki zaužijejo z izdelki, ki niso priporočljivi niti potrebni za zdravo in uravnoteženo prehrano. Obstaja pa tudi veliko bolj zdravih izbir.
Za zagotavljanje okusa, varnosti in tehnoloških lastnosti proizvajalci izdelkom z manj sladkorja dodajajo različne aditive, največkrat arome in sladila, nekateri tudi stabilizatorje in sredstva za uravnavanje kislosti. Na ta način želijo ohraniti lastnosti izdelka, vendar se s tem oddaljujejo od primarnega namena preoblikovanja, to je izboljšanje sestave živil.
“Za ohranitev sladkega okusa, predvsem pijač, največkrat dodajajo sladila, ki jih prepoznamo pod imeni sukraloza, steviol glikozidi, acesulfam K, aspartam in podobno. Sladila seveda niso pravi način za zmanjšanje vnosa sladkorja,” opozarjajo na zvezi.
Ob tem dodajajo, da lahko potrošniki tudi ob navedbah, da živilo vsebuje manj sladkorja, s pomočjo aplikacije VešKajJeš preverijo prehranski profil živila. Marsikaterim živilom bo namreč kljub nižji vsebnost sladkorja za približno 30 odstotkov še vedno zasvetila oranžna ali rdeča luč za sladkor.
“Če že kupujemo piškote, so takšni z zmanjšano vsebnostjo sladkorja vsekakor boljša izbira, a vseeno niso primerni za vsakodnevno uživanje,” so poudarili.
Nekateri proizvajalci se raje odločijo za “tiho” preoblikovanje, kar pomeni, da vsebnost določenega hranila zmanjšajo, ne da bi to z oznako sporočili potrošnikom. “Najučinkoviteje je, če vsebnost sladkorja zmanjšujejo postopoma in s tem potrošnike počasi navajajo na manj sladek okus,” so pojasnili na zvezi.
Oznake, kot je “-30 odstotkov sladkorja”, lahko namreč negativno vplivajo na odločitev za nakup izdelka. Glede na rezultate raziskave zveze namreč večina potrošnikov prisega na preverjene izdelke in le redko posegajo po inovacijah in izdelkih s spremenjeno sestavo.
