Leta 2020, ko je bila Slovenija 88-odstotno samooskrbna z žiti, smo na prebivalca porabili 116 kilogramov žita, navaja državni statistični urad. S povprečno mesečno plačo si je prebivalec Slovenije leta 2020 lahko kupil 1679 kilogramov pšenične moke, kar pomeni, da je bilo tedaj treba za kilogram pšenične moke delati v povprečju šest minut.
Slovenija je od januarja do oktobra 2021 uvozila 11.249 ton pšenične moke, od tega največ oz. 61,5 odstotka iz Avstrije, izvozila pa 8527 ton, od tega največ oz. 43,8 odstotka na Tajsko.
V istem obdobju smo uvozili za več kot 347.000 evrov jajc, skoraj vsa iz Hrvaške in Italije, izvozili pa smo jih le malo. Stopnja samooskrbe z jajci je bila v letu 2020 95-odstotna. Tedaj je prebivalec Slovenije porabil v povprečju 173 kokošjih jajc. V tem podatku so upoštevane tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih uporabnikov.
Povprečna cena enega kilograma sladkorja leta 2021 je bila 0,86 evra. S povprečno mesečno neto plačo smo si prebivalci Slovenije v letu 2020 lahko kupili 1405 kilogramov sladkorja, za nakup enega kilograma sladkorja pa je bilo v povprečju treba delati sedem minut.
Sladkorno peso smo leta 2020 pridelovali na 113 hektarjih, kar je bilo 97 odstotkov manj kot v letu 1991, pridelali pa smo je 7427 ton ali 96 odstotkov manj kot leta 1991. V prvih desetih mesecih leta 2021 smo uvozili 88.239 ton sladkorja, največ iz Avstrije in Nemčije, izvozili pa 42.383 ton, največ na Hrvaško in v Avstrijo.
Povprečna cena za liter trajnega polnomastnega mleka je bila leta 2021 0,76 evra. Leta 2020 smo izvozili 309.000 ton mleka v vrednosti 116,6 milijona evrov, uvozili pa smo ga 40.000 ton v vrednosti 17,2 milijona evrov. Leta 2020 smo pridelali 631.000 ton kravjega mleka. Največ smo ga pridelali leta 2002, in sicer 728.000 ton, najmanj pa leta 1993, ko ga je bilo 549.000 ton.
Povprečna cena litra jedilnega olja je lani znašala 1,67 evra, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Prebivalci Slovenije smo leta 2020 s povprečno mesečno neto plačo lahko kupili 870 litrov jedilnega olja ali 267 odstotkov več kot leta 1991.
Za liter jedilnega olja je bilo leta 2020 v povprečju treba delati 11 minut, kar je tri četrtine manj kot leta 1991. Od januarja do decembra 2020 smo uvozili za 93,4 milijona evrov masti, olj in voskov, in sicer največ iz Srbije, izvozili pa za 62,3 milijona evrov, in sicer največ v Italijo.
Povprečna cena za kilogram džema je bila lani 6,03 evra. V prvih desetih mesecih lanskega leta smo uvozili za 1,7 milijona evrov džema, izvozili pa za desetkrat manj.
Vrednost uvoza pekovskega kvasa je v prvih desetih mesecih leta 2021 znašala 2,1 milijona evrov. Največ oz. 62,7 odstotka smo ga uvozili iz Madžarske. V istem obdobju smo ga izvozili za 53.167 evrov, od tega največ oz. polovico na Hrvaško.
Povprečna drobnoprodajna cena kilograma kuhinjske soli je lani znašala 0,71 evra, povprečna cena kilograma limon pa 1,77 evra. Od januarja do oktobra 2021 smo jih uvozili za osem milijonov evrov, izvozili pa za 2,2 milijona evrov, so še zapisali na statističnem uradu.
Krof v sodobnosti sicer po besedah etnologinje Bože Grafenauer z Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled doživlja pravo revolucijo. Na voljo ni le s klasičnim nadevom, ki je marelična marmelada, ampak z zelo različnimi nadevi, posipi in prelivi.
V zadnjih letih postaja vse bolj znan ameriški ali puhasti krof donut, ki je lahko oblit s sladkornim prelivom in posut s čokoladnimi ali sladkornimi mrvicami najrazličnejših barv od srebrne in turkizne naprej.
Sladico, podobno današnjim krofom, so po ugotovitvah raziskovalcev poznali že v starem Rimu, saj jo je v svoji kuharici navajal Apicij iz prvega stoletja našega štetja.
