Pogovarjala sem se z Janom Slatinekom, ljubiteljem Kozla, ki je prekolesaril več kot 500 km, da bi obiskal svojo najljubšo pivovarno. Vsestranski Črnjan ni le ljubitelj piva, ampak poleg službe najde tudi čas za kolesarjenje in smučanje, v prostem času rad raztegne harmoniko … Ob vsem tem pa mu ob strani stoji partnerka Nastja Uršej, ki ga je spremljala tudi na poti do majhne Češke vasice Velike Popovice, kjer varijo pivo Kozel.
Menim, da ste res velik ljubitelj piva, če ste se na Češko podali kar s kolesom? Kako to, da ste se odločili za ta podvig?
Res je, v užitek mi je spiti tako dobro pivo. Vendar je pogoj, da je temno! Za to pot sem se odločil že lansko leto, ko sem prišel iz Beograda. Že takrat sem prekolesaril pot od doma do bivše juge. Ideja dejansko ne vem, od kod mi je? Najdaljša pot, ki sem jo prekolesaril, je bila od doma do Moravskih Toplic … in mogoče sem mi je porodila ideja, da naredim takšno turo prav zaradi tega, da bi kolesaril malo več kot pa 5 ur skupaj.
Običajno se Korošci na pot do Moravskih Toplic podamo z avtom, vi pa ste tudi za to pot uporabili kolo?
Idejo za to pot sta mi dala oče in stric, ker sta se enkrat odpravila na to pot s kolesom na dopust. In iz tega tudi meni ideja, zakaj ne bi tega poskusil tudi jaz. Mislim, da sem bil star okoli 16 let, ko sem se prvič podal sam s kolesom iz Črne v Moravske Toplice in od takrat naprej sem skoraj vsako leto napravil to pot samo iz tradicije. Le letos nisem imel časa zaradi šole in službe ter natrpanega urnika.
Kako ste se pripravljali za kolesarjenje do Prage?
Večino časa sem se pripravljal v fitnesu Fitstars v Mežici. Različne vaje z utežmi in podobno. Ko je bilo pa lepo vreme, sem ga pa izkoristil in se usedel na kolo. Nič kaj posebnega, le volja je potrebna in seveda cilj.
Ste se na pot odpravili sami?
Na takšno pot se je skoraj nemogoče odpraviti sam. Imeti moraš rezervne dele, po možnosti še eno kolo ogromno športne hrane in tekočine. Imel sem ekipo, če lahko tako rečem, spremljala me je samo punca. Tudi njo je bilo treba pripraviti na ta podvig, ker v preteklosti še ni nikoli počela česa podobnega. Ni bilo samo to, da pelje avto, pripravljala mi je hrano in razne napitke in seveda ves čas dajala podporo.
Kako je zgledalo samo potovanje, koliko dni, ur …?
Potovanje kot samo je bilo zelo naporno, ogromno vzponov, slabo, mrzlo in deževno vreme. Pot sem načrtoval 3 dni. Vendar sem imel vsakič znova v mislih, da bi končal v dveh etapah, ampak mi to vreme ni dopuščalo. Prvi in drugi dan je bilo deževno in mrzlo vreme, zato me je tudi zelo prezeblo in nisem nabral dovolj energije, da bi ta podvig končal v dveh dneh. Šele tretji dan je posijalo sonce in mi tudi omogočilo, da sem turo dokončal že v zgodnjih popoldanskih urah. Tako da je bilo efektivnega kolesarjenja 24 ur. Prvi in drugi dan po 10 ur in tretji dan samo 4 ure.
Omenili ste, da ste lani kolesarili do Beograda, vas je tudi takrat gnala želja po kakšnem pivu, ali je bil razlog drugje?
Lansko leto je bila pa tudi ekipa povsem drugačna. S sabo sem imel dva prijatelja, ki sta me spremljala v avtu. Vseh 660 km, ki sem jih naredil v 3 dneh, sta vozila za mano. In tudi želje so bile predvsem drugačne. Primarni cilj je bil seveda dopust in ob tem zabave, ki se dogajajo v Beogradu in okolici.
Čeprav razumem, ste rekreativni kolesar, ampak z visokimi cilji?
Ja, in mislim, da je prav tako, da si postavljaš visoke cilje, ker samo tako lahko dosežeš rezultate in si uspešen v življenju. Vedno si pa moraš postaviti višji cilj, kot pa ga lahko dejansko dosežeš, ker mislim, da je v tem motivacija, da lahko dosegaš visoke cilje.
Kam nameravate prihodnje leto?
Za prihodnje leto pa naj bo še skrivnost. Imam idejo že kar nekaj časa in je tudi najzahtevnejši podvig od vseh trenutnih podvigov ker presega preko 1000 km, in vsako pot, ki sem jo naredil je bil nek razlog za to. Prvo leto je bila samo zabava, letos je bil ‘point’ v najljubšem pivu, naslednje leto pa je nekaj iz zdravstvenega vidika in iz moje stroke. Vendar pa je še vse v zraku. Želja je, volja je in mogoče bo tudi pot. (smeh)
V prostem času igrate tudi harmoniko, tako da ste vsestranski?
Večino prostega časa trenutno posvečam športu, tako da je za to dejavnost mogoče premalo časa, priložnostno pa še vedno kaj zaigram ob dobri družbi in steklenici TEMNEGA Kozla.
Zaposleni ste pri Zdravstveno reševalnem centru Koroške? Kar pomeni, da imate nestalen urnik dela, delo je zahtevno, vi pa še vseeno najdete čas za raznovrstne hobije?
Mislim, da bi moral še vsak imeti poleg službe vsaj nek šport ali dejavnost, ker s tem dobiš samo še več energije in motivacije za cilje, ki si jih zadaš, tako da si za take stvari, ne sme biti problem, vzeti čas.
FOTO: Osebni arhiv
