Kibernetska varnost je v svetu vse bolj pomembna. To se je izkazalo predvsem v zadnjih letih, ko je grožnja z nekaj odmevnimi primeri dosegla novo dimenzijo. Kot kaže, postajajo kriminalne združbe vse bolj profesionalne, kibernetskih napadov pa do zdaj nihče ni jemal dovolj resno. Tako je le vprašanje časa, kdaj se bo zgodil naslednji in kakšno škodo bo povzročil.
Do zdaj se je najresnejši kibernetski napad zgodil maja letos, in sicer z izsiljevalskim virusom WannaCry, ki je na računalniku zaklenil datoteke in za odklep zahteval plačilo. V 150 državah je okužil vsaj 300.000 računalnikov, med drugim tudi v bankah, bolnišnicah in vladnih uradih. Ta obsežen napad je oplazil tudi Slovenijo. Pri nas so zaznali osem napadov, med drugim v novomeškem Revozu, kjer so zaradi vdora celo ustavili delo v nočni izmeni. Število takšnih in drugačnih kibernetskih napadov pa vsak dan narašča, in kaj lahko bi postali ena večjih groženj svetu, kot ga poznamo danes.
Strokovnjaki opozarjajo, da napadi vse bolj ogrožajo tudi energetska podjetja, na katera pogosto sploh ne pomislimo, in v katerih lahko pride do neslutenih razsežnosti. »Ta podjetja v preteklosti niso posvečala veliko pozornosti varnosti, saj so menila, da za kibernetske kriminalce niso zanimiva. Prepričanje se je izkazalo za zmotno, saj se lahko z moteno preskrbo električne energije povzroči ogromna škoda oziroma tako rekoč ustavi ves svet. O razsežnosti posledic priča prvi javno znani kibernetski napad na električno omrežje, ki je decembra 2015 v Ukrajini povzročil večurni izpad električne energije ter prizadel 225 tisoč odjemalcev,« razlaga Andrej Boštjančič, direktor podjetja Softnet, ki upravlja lastno napredno mednarodno telekomunikacijsko omrežje, prek katerega omogočajo telefonske, fiksne, mobilne, podatkovne in glasovne storitve. Rešitev vidi v varnostnih mehanizmih, zaradi katerih bo težje vdreti v sisteme. Podjetja so zaradi nezavedanja o nevarnosti vanje v preteklih letih vlagala premalo.
Poleg omenjenih predstavljajo takšni napadi resno grožnjo bankam, ob omembi katerih takoj zastrižemo z ušesi, saj jih neposredno povezujemo s svojimi prihranki. Zadnji poskus hekerskega napada na nekatere banke in hranilnice se je v Sloveniji odvil pred dobrima dvema tednoma. Hekerji naj bi po poročanju nekaterih medijev napadli Gorenjsko banko, Novo KBM in Abanko. Izkazalo se je sicer, da napad ni predstavljal nevarnosti za podatke in sredstva komitentov. Je pa hekerjem pred dvema letoma tudi v Sloveniji že uspelo opehariti komitente bank, ko so spletne uporabnike preusmerili na lažna spletna mesta in jih poskušali prepričati – in nekatere so tudi prepričali – naj vpišejo podatke za dostop do e-bančništva. Bili so učinkoviti, saj naj bi takrat iz računov bank izginile resne vsote denarja.
S kibernetskimi napadi je tako kot z vsem: bližje kot nam je grožnja, bolj o njej razmišljamo. Če so se izsiljevalski kibernetski napadi do nedavnega zdeli znanstvena fantastika, so zdaj realnost. Realna grožnja, ki lahko – pa naj se sliši še tako pretirano – ustavi ves svet
