Zakaj gobe po dežju tako hitro zrastejo?
Glive večino svojega življenja preživijo skrite v tleh, lesu ali drugih podlagah. Tisto, kar nabiralci prepoznamo kot gobo, je le njihov vidni del oziroma trosnjak.
Letošnja jesen je glede padavin precej različna po posameznih območjih Slovenije. Po podatkih Agencije RS za okolje so bile med 8. septembrom in 7. oktobrom razmere v večjem delu države bolj suhe od običajnih. Tudi na Koroškem so zaznali zmeren vodnobilančni primanjkljaj.
Nevarna zamenjava lahko povzroči hudo zastrupitev
Pri nabiranju gob je najpomembnejše zanesljivo poznavanje posameznih vrst.
Nevarne so tudi nekatere druge mušnice ter drobni dežnički in kučmice, ki vsebujejo zelo strupene snovi.
Posebej zahrbtno je, da se lahko prvi znaki zastrupitve z zeleno mušnico pojavijo šele od šest do 24 ur po zaužitju. Med njimi so slabost, bruhanje, driska in trebušni krči. Poznejše izboljšanje počutja še ne pomeni, da je nevarnost minila.
Koliko gob lahko naberemo?
Nabirati je dovoljeno le vrste, ki niso zavarovane, pri tem pa je treba paziti, da ne poškodujemo rastišča oziroma podgobja.
Gobe je treba grobo očistiti že na mestu nabiranja in jih prenašati v zračni embalaži, najbolje v košari.
Strokovnjaki opozarjajo, da so glive veliko več kot le priljubljena jesenska sestavina. V gozdovih sodelujejo pri razgradnji organske snovi, kroženju hranil in oskrbi dreves z vodo ter mineralnimi snovmi.
