Search
Close this search box.

Janja Garnbret: Naslednje leto bo vse tako, kot mora biti (intervju)

V stare tirnice treningov se postopoma vračajo tudi športni plezalci, čeprav še ne vedo, ali bodo letos lahko tekmovali. Na prihodnje leto so prestavili tudi tekmo v Ljubljani, ki je bila na sporedu septembra. Kljub novemu koronavirusu ima slovenska zvezdnica vertikale Janja Garnbret jasno določene cilje. Prvi cilj so olimpijske igre

Kaj se je konkretnega spremenilo z rahljanjem ukrepov proti covidu-19?

S trenerjem, Romanom Krajnikom, sva že na začetku leta naredila načrt in ga začela uresničevati. Zaradi koronavirusa se je plan malo spremenil. A sem lahko še naprej trenirala normalno, po prilagojenem programu, ki ga je pripravil trener.

Komunikacija je potekala po telefonu, vsak dan sva se slišala, se je nekako dalo. Roman mi je poslal plan, kaj naj delam na treningu, jaz sem mu pa poslala fotografije stene, da mi je sestavil balvane in smeri. Nato sem se posnela, mu poslala posnetek, on pa mi je nazaj poslal pripombe, kaj je bilo dobro in kaj ne.

Zdaj pa je sploh super. Odkar so se odprle meje med občinami, se nama je z Domnom Škoficem lahko na treningih pridružil tudi Roman, tako da je vse skupaj veliko lažje.

So vaši cilji zaradi novega koronavirusa drugačni?

Midva z Romanom sva se še vedno pripravljala, kot da olimpijske igre bodo. Tudi takrat, ko še ni bilo jasno, ali bodo prestavljene ali ne, sem imela še vedno treninge takšne, kakršni bi bili, če bi bile olimpijske igre letos.

Zdaj pa testirava za naslednje leto, kaj najbolje deluje pri meni in kaj ne. Tako da bo za naslednje leto plan perfekten.

Moja prioriteta je, da odpravim vse pomanjkljivosti, ki jih imam. Seveda bom trenirala še naprej čisto normalno, kot da tekme bodo in kot da bodo olimpijske igre letos avgusta.

Z Domnom, fantom, sta bila ves čas v precejšnji prednosti, saj sta lahko trenirala v svojem plezalnem centru, ki sta ga že pred krizo od temeljev do strehe postavila v bližini hiše v Vrbnjah pri Radovljici. Center je bil pod streho, ni pa bilo še vse končano. Trenutno postavljata steno za težavnost, ki bo z 20 metri ena največjih v svetovnem merilu?

Imela sem možnost trenirati hitrost na pravi steni z originalnimi oprimki, pa tudi normalen trening sem lahko opravljala. Balvanska stena še ni bila do konca zgrajena. Ko se je to vse začelo, smo zgradili še najbolj previsni del balvanskih sten. Z Domnom sva ravno v tistem času, ko se je vse to začelo, nanjo namestila grife, tako da sva lahko, takoj, ko se je začela karantena, trenirala na najini steni. Določenih stvari, ki bi jih delala na treningih sicer, nisem mogla delati, ker nisva še imela vsega tega tu.

Kaj ste najbolj pogrešali zaradi koronavirusa?

Ne vem, kdaj je bilo nazadnje, da nisem imela tekem, da se ne bi na nekaj pripravljala, ne vem, kdaj je bil nazadnje ta čas. Vedno sem bila navajena na to, da se pozimi trenira, marca se začnejo tekme, potem pa se skozi celo leto vrstijo tekma za tekmo. In tega ritma sem bila navajena in tega nenadoma ni bilo več.

Po eni strani je bilo super, ko sem imela več časa, da se lahko pripravim na olimpijske igre. Sem si rekla, da bova imela z Romanom več časa, da še tiste pomanjkljivosti, ki jih imam, odpraviva, in se res pripravim na OI.

Kaj sem najbolj pogrešala? Skupne treninge z Romanom in z ostalimi. Pa svobodo, da lahko greš kamorkoli hočeš, pa tega ni bilo. Pa tudi tekme. Ampak sem se potem vmes navadila, da je stanje takšno, kot je. Zdaj je itak tako, da lahko znova normalno treniram, kot prej, kar je super.

Upate, da bo vseeno letos kakšna tekma?

Kaj pa vem. Se bolj nagibam k temu, da letos tekem ne bo. Bi si pa želela, seveda bi si želela kako tekmo. Tudi, če bi bila letos zgolj ena tekma, bi bilo ‘ful fajn’.

Trenutno je tako, da nam bo mednarodna zveza vsaj dva meseca vnaprej sporočila, ali bo tekma, da se bomo lahko pripravili. Mogoče bi bilo res dobro, če bi bile potem tekme oktobra, novembra, decembra bolj na skupaj in bi mogoče vseeno lahko izpeljali en del sezone. Sem še vedno optimistična, da bi lahko bila kakšna tekma, nočem pa vseeno preveč upati na konec leta, da bodo tekme.

Ste v času epidemije počeli kaj novega, drugačnega, nekaj, kar niste še nikoli?

Tudi ta čas je bil, bolj kot ne, posvečen treningu, vseeno pa sem se res še najbolj posvetila hitrosti. Ker tudi v hitrosti želim narediti še en korak naprej.

Ne glede na vse je bil cel moj dan še vedno posvečen treningu. Počela pa sem tudi stvari, za katere mi je včasih, ko so bile tekme, zmanjkovalo časa. Delala sem dosti raztegovalnih vaj, preventivnih vaj pred poškodbami, dosti joge sem delala, tudi tekla sem. Z Domnom pa sva tudi gledala filme, brala sem. Sem pa tudi pomagala v plezalnem centru. Tako da sem recimo kake plošče pomagala namestiti, na steno sem nameščala “grife”, dela ni zmanjkalo, vedno je bilo nekaj za delat.

Ampak še vedno je bila ta relacija hiša – center, hiša – center, hiša – center … , ti nekako pol začne vse skupaj … Saj ne rečem, vse je super, imaš steno doma, ki jo drugi nimajo, lahko treniraš, ko ostali ne morejo, tako da sem res hvaležna za to, da sva imela možnost za trening, ampak še vedno si zaprt, se počutiš nekako zaprtega, ko nič ne moreš delati, kar bi drugače.

Tako da … , v bistvu sem res pogrešala potovanja. Sem ugotovila, da nisem narejena za to, da sem vedno na enem mestu. Vedno sem bila ali na tekmi ali na pripravah, pač nekje.

Kar olajšanje, ko imate že izpolnjeno olimpijsko kvoto?

Res je olajšanje. Na Facebooku imamo skupino olimpijcev in so se spraševali vsi v skupini in jih je bilo strah, kaj bo zdaj naslednje leto, ko so igre prestavljene, bo še kvota ista, ali bodo kvalifikacije ponovili. Je vsem odleglo, da tisti, ki imajo zagotovljeno mesto so notri … Tega bremena tako ni več, pade dol z ramen. Vsi smo bili precej veseli, da smo obdržali to kvoto.

Kako gledate na OI?

Tudi na začetku te sezone sem rekla, da so OI glavni del sezone in da gre za vrhunec, ko tudi moram tempirati svojo formo na mesec avgust, ko bi bile OI. Olimpijske igre so trenutno prestavljene, niso še odpovedane. Še vedno je cilj samo prestavljen in ni odpovedan. Še vedno imam v mislih OI kot glavni cilj, pa četudi bodo naslednje leto.

Mislim, da je to bila prava odločitev, da so se tako odločili, da niso ogrožali zdravja vseh športnikov, delavcev in prostovoljcev.

Je pa težko držati top formo eno leto dlje, ampak sem si rekla, da bodo igre naslednje leto in da imam zdaj še malo več časa, da izboljšam svoj nastop, da, ko bodo OI, da bom res stoodstotno pripravljena. To je dobro. S trenerjem Romanom imava zdaj čas, da preizkusiva še določene stvari, tako da mislim, da bo naslednje leto vse tako, kot mora biti.