Slovenski BDP se je v drugem letošnjem četrtletju glede na enako obdobje lani realno zmanjšal za 13 odstotkov, je objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni upadel za 9,6 odstotka, v medletni primerjavi pa za 12,9 odstotka. V prvi polovici leta skupno je BDP medletno upadel za 7,9 odstotka.
Statistični podatki so tako potrdili, da se je Slovenija zaradi negativnih učinkov zaprtja gospodarstva in javnega življenja za zajezitev širjenja novega koronavirusa znašla v tehnični recesiji. BDP je padec namreč zabeležil že drugo četrtletje zapored.
V prvem letošnjem četrtletju, na koncu katerega je vlada razglasila epidemijo in ustavila javno življenje, je bil po popravljenih podatkih realno za 2,5 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, po desezoniranih podatkih pa za 3,7 odstotka. Na četrtletni ravni je v prvem trimesečju upadel za 4,8 odstotka.
Podatki za drugi četrtletje so tako potrdili okvirne napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je konec junija ocenil, da bi lahko padec v tem obdobju, ko so bili omejitveni ukrepi zaradi epidemije covida-19 na vrhuncu, znašal od 13 do 15 odstotkov.
Na medletni ravni je padec slovenskega BDP na nekoliko nižji enaki ravni kot v evrskem območju oz. celotni EU. Tam sta bili številki pri -15,0 oz. -14,1 odstotka.
A že v tretjem trimesečju so se razmere v pomembnem delu gospodarstva začele izboljševati, na kar kažejo tako makroekonomski podatki kot anketne raziskave med podjetji in potrošniki. V celotnem 2020 naj tako padec BDP v odsotnosti novih večjih šokov po napovedih domačih in mednarodnih ustanov ne bi presegel osmih odstotkov.
