Sloveniji 10,5 milijarde evrov za okrevanje. Janša: “Smo zadovoljni”

Janez Janša SDS

Voditelji članic EU so peti dan maratonskih pogajanj danes v Bruslju dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

“Z dolgega in napornega vrha EU odhajamo zadovoljni, Slovenija lahko iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 računa na 10,5 milijarde evrov,” je po koncu maratonskih pogajanj v Bruslju ocenil premier Janez Janša. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je poudaril.

Slovenija po premierjevih besedah vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo.

Končni dogovor sicer ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri prvotno predlaganih 750 milijardah evrov, so pa članice v težavnih pogajanjih občutno zmanjšale obseg nepovratnih sredstev s 500 na 390 milijard, delež za posojila pa so zvišale z 250 na 360 milijard.

Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. “Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov,” je poudaril.

Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, je povedal Janša. V pogajanjih je uresničila ključen strateški cilj – dosežen je ambiciozen dogovor, ki je pomemben s finančnega in psihološkega vidika, ter dosegla vse bistvene pogajalske cilje, je še izpostavil.

Preberi še:  Policisti v le nekaj urah izdali skoraj 500 plačilnih nalogov, nekaj kršitev še posebej izstopajočih

V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.

Premier izpostavlja še zlasti to, da je Slovenija v končnici pogajanj uspela iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti soočala z občutnim padcem kohezijskih sredstev.

S tem je Slovenija uspela zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na področju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014-2020. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija bo po novem upravičena do trinajst odstotkov več sredstev, kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju.

Poleg tega bo Slovenija upravičena še do dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in imela bo na voljo do 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje, jedrnega dela 750-milijardnega sklada za okrevanje.

Na področju skupne kmetijske politike je Slovenija uspela zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju in uspela bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja ter pridobiti posebno alokacijo v višini 50 milijonov evrov.

Slovenija tako tudi v obdobju 2021-2027 ostaja neto prejemnica sredstev proračuna EU – tako v okviru večletnega finančnega okvira kot v okviru novega instrumenta za okrevanje.

Janša, ki se je kot slovenski premier o večletnem evropskem proračunu pogajal tako leta 2005 kot leta 2013, pravi, da je bilo tokrat drugače, saj je EU po brexitu drugačna. Razmerja sil so drugačna, vzpostavljajo se nova ravnotežja, kar je dodatno prispevalo k temu, da so pogajanja trajala štiri dni. To ni nujno nekaj slabega, saj je več manevrskega prostora za manjše države, je ocenil.

Preberi še:  Vlada dodatno sprošča ukrepe pri kulturnih prireditvah in verskih obredih, posodobila je tudi strategijo cepljenja

Če primerja vsa tri pogajanja, je po premierjevi oceni izkupiček glede na položaj in relativno razvitost Slovenije, ko gre za prihodnji večletni proračun, verjetno doslej najboljši. Izpostavlja tudi, da so že na prejšnjih pogajanjih pričakovali, da bo Slovenija v tem času že neto plačnica, a vendar ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna.

Premier je ob tem izpostavil, da je imela Slovenija doslej kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju, zato se poskušajo bolje pripraviti. Vlada bo imela po njegovih besedah v sredo delovno sejo na Brdu, na kateri se bodo dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili.

Pripraviti je treba tudi nacionalni program za okrevanje, ki ga predvideva dogovor, je še spomnil premier. Glede na pretekle izkušnje je tako po njegovem mnenju pred Slovenijo sedaj težji del dela. “Ker se tega izziva zavedamo, se ga bomo lotili takoj, že jutri,” je zatrdil.

Janša je komentiral tudi odločitev o rabatih – da so cena, ki so jo plačali za to, da je instrument sploh uveden, saj so štiri neto plačnice, ki te proračunske popuste imajo, v osnovi nasprotovale nepovratnim sredstvom.

Ni pomembno, koliko časa je trajalo, pomembno je, da dogovor je, saj se je prvi dan zdelo, da je to “misija nemogoče”, je sklenil premier.

prijavi se

prijavi se v svoj račun