Search
Close this search box.

Ozaveščanje o afriški prašičji kugi tudi v Sloveniji

Fotografija je simbolična.

Tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v Sloveniji pričenja s kampanjo, namenjeno ozaveščanju in zaustavljanju širjenja afriške prašičje kuge v jugovzhodni Evropi. V Sloveniji zaenkrat še ni primera bolezni, zato je namen kampanje ozaveščanje in pravočasno sprejetje primernih varnostnih ukrepov za zaščito slovenske prašičereje.

Afriška prašičja kuga je izredno nalezljiva bolezen, ki prizadene domače in divje prašiče in povzroča znatno gospodarsko škodo. Čeprav ni nevarna za ljudi, je lahko smrtonosna za prašiče in ima resne družbeno-ekonomske posledice za prizadete države, so iz agencije Taktik sporočili v imenu EFSA.

Med letom 2016 in junijem 2020 je afriški prašičji kugi v Evropi podleglo 1,3 milijona prašičev. V Sloveniji še niso zabeležili pojava bolezni, vendar upoštevajoč razširjenost po Evropi obstaja tveganje, da se bolezen pojavi tudi pri nas.

Da bi zajezila širjenje afriške prašičje kuge po Evropi, je EFSA v državah jugovzhodne Evrope pričela s posebno kampanjo. Poleg Slovenije so vanjo vključene še Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija. Gre za države, ki zaradi bližine državam, že izpostavljenim afriški prašičji kugi, sodijo v tako imenovano zaskrbljujočo regijo.

Prejšnji teden sta kampanjo ozaveščanja o tej bolezni pri nas zagnala tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

V EFSA so opozorili, da za afriško prašičjo kugo ne poznamo cepiva, zato imajo pri zajezitvi bolezni ključno vlogo skupine in posamezniki, ki so v rednih stikih z domačimi ali divjimi prašiči. Najpogostejši prenašalec poleg okuženih domačih in divjih prašičev je namreč človek, ki lahko virus nezavedno prenaša z okuženo obleko, obutvijo, opremo, mesnimi izdelki, prevoznimi sredstvi iz okuženih držav in podobno.

Za zajezitev smrtonosne bolezni je zato pomembno pravočasno odkrivanje, preprečevanje in poročanje o sumljivih primerih. Z rednim čiščenjem opreme, preprečevanjem stikov z divjimi prašiči in prepoznavanjem znakov bolezni pa lahko lovci, rejci in veterinarji ključno prispevajo k preprečitvi širjenja bolezni.

Dogodki