.
.
.
.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič: “Izhajati moramo iz tega, da smo vsi enaki pred zakonom”

Na pobudo Vrhovnega sodišča je v petek, 6. septembra 2019, v veliki dvorani Državnega zbora poteka okrogla miza z naslovom Temelji pravne države, ki so jo soorganizirali Državni zbor, Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje.

V uvodnem delu okrogle mize sta imela govora predsednik Državnega zbora mag. Dejan Židan in ministrica za pravosodje Andreja Katič, osrednja prispevka pa predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič in predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez. Sledila je razprava z naslovom Človekove pravice v sistemu delitve oblasti, tretji del pa je potekal po vzoru javne predstavitve mnenj.

V izjavi za javnost, ki je sledila uvodnemu delu, je predsednik Državnega zbora naprej izrazil hvaležnost pobudi Vrhovnega sodišča, da na strateški način podpremo temo pravne države kot družbeno pomembne v prostorih Državnega zbora, in sicer tako, da so prisotne vse tri veje oblasti. V svojem govoru je želel, kot je dejal, poudariti tri vidike, in sicer ločitev pristojnosti treh vej oblasti, torej dosledno izvajanje načela delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, kot drugo je želel poudariti, da države in oblasti ni brez njenih državljank in državljanov in kot tretje, tako mag. Židan, je želel poudariti zavedanje vpetosti v mednarodni prostor, kar pomeni tudi upoštevanje mednarodnega prava.

Zahvala predsedniku Vrhovnega sodišča gre po besedah mag. Židana tudi zato, ker, kot je dodal, z današnjo okroglo mizo v Državnem zboru začenjamo ciklus družbeno pomembnih razprav. Še letos po besedah mag. Židana načrtujemo podnebni pogovor, v naslednjem letu pa pogovor o položaju kulture v digitaliziranem svetu, pogovor o nacionalnem vprašanju v moderni slovenski državi in kot tretji naj bi po besedah mag. Židana bil pogovor o položaju Slovenije v Evropski uniji in odnos Slovenije do Evropske unije. Cilj je torej, kot je še dejal predsednik Državnega zbora, da se najpomembnejša družbena vprašanja ponovno organizirano vrnejo kot široke družbene razprave v Državni zbor, ob sodelovanju najpomembnejših ljudi v Sloveniji, tj. odločevalcev, stroke, predstavnikov nevladnih organizacij itd.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v izjavi izrazila zadovoljstvo nad organizacijo današnje okrogle mize. Izrazila je željo, da tudi v bodoče argumenti potekajo na spoštljiv način ter da se o tem pogovarjamo. Dejala je, da pričakuje veliko pogovora o Predlogu sprememb Ustave, s katero bi postopek imenovanja sodnikov umaknili iz Državnega zbora, predvsem pa pričakuje tudi razpravo o bodoči vlogi sodstva oziroma o njegovem položaju. Kajti, kot je dodala, država mora zagotoviti pogoje za učinkovito in pravično pravosodje, ko bodo skupno s sodstvom predstavljali nov Zakon o sodiščih in Zakon o sodniških službi, skupaj s tožilstvom pa Zakon o državnem tožilstvu.

Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič se je v izjavi uvodoma zahvalil predsedniku Državnega zbora, da je sprejel pobudo za organizacijo današnje razprave. Po njegovih besedah gre namreč za eno temeljnih vprašanj naše demokratične ureditve. Pri tem bi se lahko na začetku vprašali, tako mag. Florjančič, ali vsi mi, ki dnevno uporabljamo pojem pravna država, vemo o čem govorimo, ali imamo enake poglede na to vprašanje in kje se razlikujemo. Vendar, tako mag. Florjančič, dokler se kot posamezniki sprašujemo, je ena zadeva, druga zadeva pa nastane takrat, ko se veje oblasti začnejo obnašati na način, da se pod vprašaj postavi podobno razumevanje pravne države. Takrat je treba odreagirati, je dejal mag. Florjančič. Odzvati se mora tista veja oblasti, ki se čuti prizadeta.

V zadnjih letih so se po besedah mag. Florjančiča namreč dogajali primeri, ko se je sodna veja oblasti čutila prizadeto. Ne prizadeto v nekem osebnem smislu, temveč v smislu krnjenja njihove osnovne temeljne pristojnosti, je dejal mag. Florjančič. Nadaljeval je, da se mu je zato zdelo vredno in prav, da se spregovori o teh vprašanjih in da se vsakemu, ki želi o tem vprašanju kaj povedati, da priložnost, da se o tem izjasni. Nenazadnje, kot je še dodal, je k temu prispevala tudi iniciativa Evropske komisije, ki jih je, tako mag. Florjančič, spraševala kaj lahko posamezna država članica stori za krepitev načel pravne države. To je namreč po besedah mag. Florjančiča eno nosilnih bodočih dejavnosti in ciljev, ki naj jih doseže tudi Evropska unija. Evropska komisija je pri tem poudarila, da načelo pravne države v Evropski uniji lahko živi in deluje samo takrat, ko je uveljavljeno v posamezni državi članici, je še dejal predsednik Vrhovnega sodišča.

Predsednik Ustavnega sodišča dr. Rajko Knez se je v izjavi zahvalil za organizacijo okrogle mize, saj, kot je dejal, ni veliko priložnosti, ko lahko sodstvo v hramu demokracije pove tisto, kar bi rado povedalo javno, kadar to presega zapisano v sodnih odločbah, sodbah in odločbah Ustavnega sodišča. V tridesetih letih novega pravnega sistema včasih ne razumemo samih temeljev delovanja pravne države ali načela delitve oblasti, včasih pa se tudi pojavijo vprašanja, ki jih nismo rešili, pa jih moramo, ali pa smo ugotovili, v teh, skoraj treh desetletjih, da jih je treba drugače urediti in se o njih pogovarjamo, je dejal predsednik Ustavnega sodišča. Kot je še med drugim dejal, je govor namenil osvetlitvi sistema t. i. “žarčenja” Ustave na eni strani, nato pa tudi kronični anomaliji, ki jo povzroča neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča. To sta dve osrednji dimenziji pravne države, nanju pa je vezal tudi druge vidike.

Sledila je razprava z naslovom Človekove pravice v sistemu delitve oblasti, ki jo je moderiral prvi predsednik Ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek. Tretji del, ki ga je moderiral predsednik Odbora za pravosodje Blaž Pavlin, pa je potekal po vzoru javne predstavitve mnenj in je predvideval možnost sprotne prijave prispevkov predstavnikov strokovne in drugih zainteresiranih javnosti.

V nadaljevanju objavljamo besedilo nagovora ministrice za pravosodje Andreje Katič, ki so ga objavili na spletni strani www.gov.si. Velja govorjena beseda!   

“Spoštovani,

tudi v mojem imenu in imenu Ministrstva za pravosodje – lepo pozdravljeni. Verjamem, da se bo, – glede na to, da smo se na vabilo odzvali predstavniki vseh treh vej oblasti -, razprava dotaknila tudi – vprašanja odgovornosti posamezne veje oblasti za delovanje pravne države. Eno od temeljnih načel demokratične države je načelo delitve oblasti. Republika Slovenija ima kljub svoji mladosti in kratki tradiciji temelje demokratičnosti dobro postavljene. Namen porazdelitve moči je predvsem v varovanju posameznika v razmerju do države, o čemer se je že v več odločbah izreklo tudi Ustavno sodišče. Vpliv in omejevanje med vejami oblastmi mora biti v ravnovesju s sodelovanjem med njimi. Ali so ta razmerja ustrezna, ali je organizacijska izvedba tega načela v skladu z dejanskimi potrebami družbe in razvijajočimi mednarodnimi standardi, je stvar širše razprave. 

Da bi pravosodni deležniki lahko nemoteno, dobro in učinkovito opravljali svoje, z zakonom določene naloge, morajo biti pri svojem delu neodvisni od vsakokratne oblasti. K neodvisnemu sistemu lahko prispevamo vsi, predvsem pa  – nosilci javnih funkcij, ki se moramo zavedati, da ima vsaka izrečena beseda svojo težo. Prav je, da se o pomembnih družbenih vprašanjih izrekamo in da o njih poteka širša konstruktivna debata, a naj bodo naši argumenti  – odgovorni in premišljeni. Zgolj formalen zapis v Ustavi, da je Slovenija demokratična republika, ki temelji na načelu delitve oblasti, ne bo imel željenega učinka, če v okviru tega načela ne bomo delovali prav vsi. Stanje, kot ga imamo danes na področju pravosodja, se izboljšuje, vendar ni optimalno. 

Tudi na Ministrstvu za pravosodje si prizadevamo v smeri krepitve učinkovitega in odgovornega delovanja vseh deležnikov. Pozdravljam trend odpiranja delovanja pravosodja javnosti ter seznanjanje s pozitivnimi rezultati poslovanja, ki jih zaznava ne le domača statistika, temveč jih kot takšne ocenjujejo tudi mednarodne primerjalne raziskave. Prav tako so utemeljena pričakovanja glede krepitve kakovosti dela – tako pravosodnega sistema kot celote kot tudi posameznikov, ki ga sestavljajo. Neustrezna ravnanja in nepravilnosti je treba ustrezno nasloviti ter učinkovito preprečevati – odgovornost za to pa nosita sodstvo in tožilstvo  – v prvi vrsti – sama. Potrebno pa je poudarili, da je odgovornost države zagotavljati takšne pogoje, da je pravosodje učinkovito in pravično. V tem letu smo, med drugim, predlagali in dosegli sprejem dveh pomembnih postopkovnih zakonov – novega Zakona o nepravdnem postopku in obširne novele Zakona o kazenskem postopku.

Poleg določb usmerjenih v krepitev položaja šibkejših udeležencev v sodnih postopkih, oba prinašata tudi vrsto orodij – namenjenih optimizaciji in učinkovitejši izvedbi sodnih postopkov. A z orodji je tako, da jih je treba ustrezno uporabljati. Pravna orodja so, v primerjavi s tehničnimi, toliko bolj odvisna od interpretacije in znanja uporabnikov. Rezultati … se pogosto pokažejo šele čez določen čas… Hitrim, refleksnim, neusklajenim ali vsiljenim rešitvam nisem naklonjena, saj je preteklost prevečkrat pokazala, da dolgoročno prinesejo več težav kot pa kratkoročnih koristi. Predlogi sprememb morajo uživati zadostno podporo strokovne javnosti. Verjamem v iskanje kompromisov, ki, – čeprav terjajo več energije -, omogočajo razvoj, predvsem pa so v korist državljanov, naših končnih uporabnikov. Zato tudi tu, danes, apeliram na vse strokovnjake, da se v pripravo zakonodaje in podajo pobud ter pripomb aktivno vključite. Kljub temu, da je pravosodje funkcionalno bolj neodvisno od drugih vej oblasti, se po našem mnenju še vedno kaže primanjkljaj predvsem na organizacijskem in kadrovskem področju. Naše sedanje aktivnosti gredo v prvi vrsti v smeri podpore pravosodju z zagotavljanjem koherentnosti pravnega reda ter upravljavske in finančne avtonomije.

V okviru tega v sodelovanju s sodstvom pripravljamo celovito prenovo Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi, s tožilstvom pa Zakona o državnem tožilstvu. Razprava o predlogu sprememb Ustave, s katero bi postopek imenovanja sodnikov umaknili iz Državnega zbora ter okrepili vlogo Sodnega sveta, ne slabi zakonodajne veje oblasti. Če bi mu poslanci Državnega zbora namenili zadostno podporo, bi pomenil pomemben doprinos k zagotavljanju kakovostnega dela sodišč, posredno pa tudi celotnega pravosodja. S tem bi, – med drugim -, tudi odpadel v javnosti pogosto slišan očitek o vmešavanju politike v sodstvo. Eden ključnih vidikov zagotavljanja človekovih pravic v sistemu delitve oblasti je kakovostna in trajnostno vzdržna organizacijska struktura pravosodnih deležnikov, ki omogoča vsebinsko in časovno učinkovite odzive – na izzive in potrebe družbe, državljanov in poslovnega okolja. Slovenija je nekatere negativne posledice rešitev iz preteklosti, uspela sanirati. 

Zagotavljanje sojenja v razumnem roku ni več sistemski problem. Glede na izkušnje in specifične zmožnosti pa mora – ob ustreznem sodelovanju vseh vej – poskrbeti za nadaljnji skladen razvoj in krepitev kakovosti. V luči tega velja podpreti prizadevanja za dolgoročno zagotovitev motiviranih in stroki predanih funkcionarjev ter drugih zaposlenih, kot tudi usklajenega delovanja in razvoja pravosodne uprave kot celote. Organi, ki so za ta vprašanja zadolženi, na primer Sodni in Državnotožilski svet, pa morajo poleg ustreznih pristojnosti in – odgovornosti – imeti kadrovske in organizacijske zmožnosti, da jih učinkovito izvajajo. 

V tej dvorani smo redko priča sožitju sogovornikov, kaj šele različnih vej oblasti. Vzdušje je pogosteje podobno sodnim sporom, v katerih je ena stranka nezadovoljna nad ravnanjem druge stranke, na koncu pa tudi sodnika. A razsodnika za vprašanja, dejansko vprašanja – suverenosti, bomo težko našli. Še posebej, če (obstaja upanje in) se zavemo, da nismo nasprotniki ter da ne gre za spor. Ter da imamo v naših vlogah predvsem dolžnosti. Morda … današnji posvet prinese miselni preskok v zavedanju našega temeljnega poslanstva, zasledovanja istega cilja. To je: dobrobiti državljank in državljanov, ki morajo imeti zaupanje v vladavino prava oziroma v pravno državo, ki je njena osrednja razsežnost. Delujoče rešitve lahko najdemo le skupaj in to brez obsojanja, predvsem pa brez argumenta moči. In izhajati moramo iz tega – da – vsi imamo in moramo imeti, ne glede na položaj, spol, raso in druge osebne okoliščine, enake pravice, da smo vsi enaki pred zakonom.

Vir: www.gov.si, Državni zbor RS

Close Menu