Brglez: “Treba je poenostaviti ukrepe, jih primerno komunicirati, poslušati stroko ter okrepiti solidarnost med ljudmi. To nas lahko potegne iz brezna, v katerem smo”

Tokrat smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom državnega zbora, ki trenutno deluje v Evropskem parlamentu, dr. Milanom Brglezom iz vrst SD. Debata je tekla predvsem o aktualnem političnem dogajanju v Sloveniji in spopadanju z epidemijo.
62

Brglez se je rodil 1. septembra 1967 v Celju. Je diplomirani politolog, magister pravnih znanosti ter doktor znanosti s področja mednarodnih odnosov. Po poklicu je politolog in pravnik, bil je docent in predstojnik katedre za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je med drugim predaval o mednarodnih odnosih in varstvu človekovih pravic. Je član več domačih in mednarodnih strokovnih združenj, za svoje delo pa je prejel tudi več nagrad.

V politične vode se je podal leta 2014. Brglez, sicer podpredsednik SMC, je bil kot eden najvidnejših članov stranke izvoljen za poslanca, nato pa je prevzel funkcijo predsednika DZ. Poslanski mandat je obnovil na predčasnih parlamentarnih volitvah v začetku junija 2018. Zaradi očitkov o nespoštovanju odločitev organov stranke so ga konec junija izključili iz SMC, pred tem pa je že prihajalo do vsebinskih razhajanj s predsednikom SMC in tedanjim premierjem Mirom Cerarjem. Nato se je pridružil poslanski skupini SD. jeseni 2018 je bil izvoljen za predsednika konference SD. Maja 2019 pa je bil s preferenčnimi glasovi kot četrtouvrščeni na listi SD izvoljen v Evropski parlament.

Že ko ste prestopili iz SMC v SD so se v slovenski javnosti pojavila ugibanja, da si želite politično pot nadaljevati v okviru Evropske unije. Če bi lahko čas zavrteli nazaj, bi še enkrat storili isto, šli po isti poti? So se vaše želje uresničile?

“Pravzaprav te poti v EU nisem načrtoval. Pristal sem, da me uvrstijo na listo SD za evropske volitve, ker sem menil, da lahko skupaj naredimo več. Drugače pa so moje želje vedno vezane predvsem na to, da naredimo življenje v Sloveniji boljše za vse. Ker je Evropska unija naša širša domovina, ki zelo vpliva na Slovenijo, se zdaj v Evropskem parlamentu trudim, da bi bili ti vplivi na ljudi pri nas res takšni.”

Morda razmišljate, da bi se vrnili na slovenski politični parket?

Po moje sem s svojimi aktivnostmi skozi prisoten tudi doma. Zaenkrat me v tem mandatu, ki se izteče leta 2024, čaka v Bruslju še veliko dela, ki ga moram čimbolj kvalitetno opraviti. A v preteklosti sem se naučil, da v politiki nikoli ni pametno prehitro reči »ne«.”

Kako se je vam spremenilo življenje v zadnjem letu? Pogrešate Slovenijo?

Dejansko je ne pogrešam, ker sem veliko delal od doma in torej bil v Sloveniji. Pogrešam pa ljudi. Ta pristni, medčloveški stik. Zoomanje, MsTeamsanje … ni nadomestilo za ljudi. Vesel sem bil vsakega, ki se je oglasil pri meni v pisarni na pogovoru ali vsaj poklical. Nekaj odzivov je bilo kritičnih, nekaj pohvalnih, nekaj vmes. Vse to sedaj pogrešam. In upam, da se tudi glede socialnih stikov kmalu vrnemo v normalnost.

Ko ste bili izvoljeni v Evropski parlament ste med drugim dejali, da eno od ključnih nalog vidite v tem, da je treba EU približati vsem državljanom. Je vam to že uspelo?

Trudim se. Delno mi uspeva. Moja pisarna je odprta vsem, ki mi želijo kaj sporočiti. Odziven sem na epošto, klice, FB objave … To terja veliko časa in celotno ekipo, da vse uskladiš, a če je volja, se da. Ni pa vse skupaj lahko oz. je letos to vse težje. Zato sem del svoje aktivnosti prestavil na e-medije, kjer organiziram razprave »Od doma do doma«, veliko razpravljam z dijaki in študenti, debaterji. Veliko aktivnosti se dogaja sedaj v manjših skupinah in manj vidno širši javnosti. A dela ne zmanjka. EU je naša širša domovina. Če mislimo z njo resno, potem mora vsak od nas vedeti, kaj mu lahko EU ponudi. Če pa bomo politiki EU slikali kot nekaj oddaljenega, »tam v Bruslju«, potem si bomo sami spodrezali vejo, na kateri sedimo. Seveda je lažje vse to razložiti na terenu kot prek e-omrežij.”

S čim se ukvarjate trenutno?

Trenutno se ukvarjam z mnogo stvarmi. Z vprašanjem zagotavljanja zaščite za delavce na evropski ravni, minimalne plače, zaščite okolja in okoljevarstvom ter predvsem višjimi standardi za delavce. Najbolj se me dotaknejo informacije, ki jih skozi prebiram in dobivam, da je EU tako razvita, a mnogi pridejo le težko s svojo plačo čez mesec. Pa delajo trdo in pošteno. Zato delam tudi na tem, da bi to popravili v smeri dostojnega dohodka za vse. Sočasno pa pomagam določenim slovenskim organizacijam, ki pomagajo predvsem najbolj ranljivim, pridobivati informacije o možnih evropskih sredstvih za njihovo delo.

Če lahko temu tako rečemo, je slovensko politično dogajanje trenutno precej razburkano. Ves svet, ne le Evropa se že več mesecev spopada s koronavirusom. Eni bolj, drugi manj uspešno. Imate kakšen predlog, kako bi vi zajezili virus? V Sloveniji je opozicija vladi že večkrat očitala, da ji je epidemija ušla izpod nadzora. Vse pogostejši so pogovori glede možnega oblikovanja nove vlade. Kdo je po vaše najprimernejši kandidat za novega mandatarja?

“Tega vprašanja sva se lotila na repu. Ta vlada je zavozila situacijo. Žal moram to priznati. Zgubila je zaupanje ljudi, zato ljudje ukrepov ne spoštujejo. Spomladi je še imela legitimnost in vsi smo ukrepe spoštovali. Da ne bo narobe razumljeno: ukrepe, ki omejujejo epidemijo, moramo spoštovati, saj ukrepi niso namenjeni vladi, ampak zaščiti vseh nas. A težko te v to prepriča nekdo, ki mu ne zaupaš.

“Nizka legitimnost vlade povzroča to, da nekateri ljudje ukrepov ne razumejo kot ukrepov, ki so namenjeni njihovi zaščiti, ampak nespoštovanje slednjih razumejo kot upor zoper vlado. En dan eno, drug dan drugo. Maske gor, maske dol. V petek rute niso več dovoljene, v nedeljo umikamo maske z ulic. Zapremo trgovine, odpremo trgovine, na odpiranje šol kar pozabimo. Dovolimo delo določenim sektorjem, otroke učimo doma … se vam zdi to pristop, ki vliva zaupanje? Poglejte Nemčijo: kanclerka Merklova je prišla pred parlament s programom. In požela aplavz. V politiki je vse v zaupanju. Gradi se ga dolgo, izgubi se ga v trenutku. Ko ni zaupanja, ukrepi ne delujejo.”

Jamo nezaupanja državljanov si je slovenska vlada z neustreznim komuniciranjem in zlorabo nujnega ukrepanja v lastno (in ne skupno) korist skopala sama. Zato je čas, da gre. Kdo bo mandatar, je manj pomembno. Pomembno je, da čimprej znižamo delež obolelih in umrlih ter da pomagamo gospodarstvu. Vsem sektorjem. Ukrepi, ki jih je zasnovala vlada, so preveč birokratski. Morali bi biti enostavnejši in hitrejši. Če bi kdo mene vprašal, kaj narediti: poenostaviti ukrepe in jih primerno komunicirati, poslušati stroko (in ne dodatno strašiti in vnašati zmedo in negotovost med ljudi) ter okrepiti solidarnost med ljudmi. To nas lahko potegne iz brezna, v katerem smo.”

Tudi javnost je razdeljena, imamo nasprotnike aktualnih ukrepov, vlade in podpornike, ki večkrat opomnijo, da je “levica” z odstopom Marjana Šarca vrgla puško v koruzo, vlada Janeza Janše pa Slovenijo rešuje iz krize. Kako komentirate?

Odstop Marjana Šarca je bil napaka in dokaz, da ni bil vešč nacionalne, evropske in mednarodne politike.”

Kaj menite o cepivu, se boste cepili?

Nisem strokovnjak za cepiva. Če mi stroka jamči, da je varno, zaupam. Cepil se bom takoj, ko bom na vrsti. Najprej moramo poskrbeti za najranljivejše. Upam, da je vlada tu naredila dovolj, pripravila načrt cepljenja in naročila dovolj odmerkov.

Glede na to, da smo tik pred božičnimi prazniki, me za konec še zanima, kje jih boste preživeli ter kaj si želite v letu, ki je pred nami?

“Preživel jih bom doma, v krogu družine. Spoštujem sporočilo prvega epidemiologa v državi, dr. Maria Fafangla, da največ naredimo, če ostanemo doma. V novem letu si želim, poleg klasične želje, da virusa ne bi bilo več med nami, da ostanemo ljudje. Med sabo in drug z drugim. Ne glede na vse razlike in delitve med nami moramo ohraniti človečnost. Če povem drugače, z Ježkovimi besedami: »V novem letu si želim, da bi svetloba sreče zmeraj premagala temo hudega.«

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.