V zakon so predlagatelji - poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica - vključili več ukrepov za grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Ob tem zakon vsebuje sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in tako imenovanih normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin. Tako imenovani omnibus posega v deset zakonov.
DZ je v ponedeljek, 11. maja, sprejel uskladitveno dopolnilo, s katerim po navedbah Janeza Ciglerja Kralja iz NSi odpravljajo neskladje med začetkom uporabe spremenjenih določb zakona. "Upokojenci, popoldanski s. p. in ostali zavezanci bodo prenehali plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi zakona," je pojasnil.
Sistemski posegi pod nazivom interventni so razburili stranke odhajajoče koalicije, del stroke in del civilne družbe na čelu s sindikati. Poslanci omenjenih strank so tudi v današnji razpravi opozorili, da je zakon pisan na kožo predvsem premožnim. Istočasno bo po njihovih opozorilih brez omembe ukrepov za njeno zapolnitev navrtal vsaj eno milijardo evrov luknje v javne finance in zamajal pomembne družbene sisteme, kot sta pokojninski in zdravstveni. "Če javno blagajno osiromašiš za približno eno milijardo evrov, je seveda treba povedati, kje boš ta izpad nadomestil - ali so to višji davki ali nižji odhodki, drugače se matematika ne izide. Tako da ljudje naj se na žalost pripravijo," je dejala poslanka Svobode Alenka Bratušek.
Nekatere od po njihovih besedah najbolj škodljivih ukrepov so poskušali iz zakona črtati s predlaganimi dopolnili, vendar niso bili uspešni.
Predlagatelji so medtem predvsem ob podpori gospodarstva in nekaterih drugih deležnikov vse od začetka obravnave poudarjali, da gre za razbremenitev ljudi in podjetij po štirih letih obremenjevanja in zmanjševanja gospodarske konkurenčnosti v času levosredinske koalicije ter za polaganje temeljev za hitrejši razvoj države v prihodnje. Po njihovem prepričanju bodo ukrepi sprožili številne pozitivne učinke. Kot je danes dejal poslanec NSi Aleksander Reberšek, so očitki o ukrepih samo za bogate ob vsem trudu, ki so ga predlagatelji zakona vložili v njegovo pripravo, zelo boleči. "Mi delamo za vse, razbremenjujemo vse naše državljane. To je tista prava politika z občutkom, ki daje moč ljudem," je poudaril.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je na današnji novinarski konferenci opozoril, da je bil zakon v ponedeljek v DZ sprejet, ne da bi se ga poskušalo prej uskladiti v socialnem dialogu. Kot je izpostavil, novi predpis, ki so ga sindikati poimenovali zakon za razkroj Slovenije, posega na temeljna področja, na katerih delujejo socialni partnerji, med drugim v zakon o delovnih razmerjih, pokojninsko reformo, zdravstveno zakonodajo. "Na srednji in dolgi rok veliki večini prinaša manj," je prepričan.
"Napovedani so že pozivi k posegom v plače v javnem sektorju, v pokojnine in ostalim rezom v proračunu in prepričani smo, da za takšno ravnanje, kakršno je predlagatelje vodilo pri sprejemu takega zakona, v slovenskem knjižnem jeziku obstaja izraz. Imenuje se pohlep," je podčrtal.
Da zakon pomeni močan signal, da se Slovenija ločuje od načel, ki so veliki večini prebivalcev zdaj zagotavljali znosno in dostojno življenje, tako da je država po kakovosti življenja v samem vrhu, je nadaljeval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
"Trdno verjamemo, da je ključni razlog za to prakticiranje socialne države, ki se lahko izvaja izključno preko socialnega dialoga," je povedal. Pri sprejemanju interventnega zakona pa torej socialnega dialoga ni bilo, kar kaže, da bodo sindikati kot zastopniki zaposlenih v prihodnje izločeni iz odločanja, se boji Štrukelj.
"Skratka, gre za korak nazaj," je ocenil. "Ta zakon nas obrača proti vzhodu, kjer imajo razpuščeno javno zdravstvo, kjer so sistemi skupnega dobrega v kolapsu, kjer so razlike velike in kjer socialnega dialoga ni. Zato je prav, da imajo ljudje možnost povedati, kaj si mislijo o tem globokem obratu v naši državi," je dodal.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je potrdil stališče sindikatov, da je treba narediti vse, da se ohrani solidarnost, pomoč, dostopnost javnih storitev. Po Zorkovem mnenju je glede na besede, izrečene ob obravnavi zakona v DZ - posebej je omenil izjavo poslanca NSi Aleksandra Reberška, da imajo zdaj oni škarje in platno v rokah, zato "sedite, dajte mir in poslušajte" - ogrožena participativna demokracija. "In to je nekaj, na kar v 21. stoletju nikakor ne smemo na to pristati," je pozval.
Obregnil se je tudi ob odločitev predlagateljev za t. i. omnibus zakon. S tem, ko so se v predpisu znašle tudi davčne določbe, bi se namreč lahko referendum o njem onemogočilo. "To je zloraba pravil," verjame Zorko.
"To, kar se je v ponedeljek zgodilo v hramu slovenske demokracije, je žalostno, nedopustno in zagotovo zahteva širše ukrepanje," pa je dogajanje komentiral predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. "Namesto da bi dali prednost socialnemu dialogu, kolektivizmu, in ne samo individualizmu najbogatejših, se je zgodilo, da so poslanci kot z buldožerjem povozili vse osnovne elemente socialne in pravne države," je bil oster.
Strinjal se je, da je Slovenija na križišču, kjer se bo izbiralo, ali bo prevladala moč kapitala ali moč ljudstva. "In moč ljudstva mora na koncu zmagati," je sklenil.
Sindikalnim centralam po sprejemu zakona, tako prisotni sindikalisti, ne preostane drugega, kot da zaženejo zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Pred novinarji so že tudi prispevali svoje podpise. Zbiranje bo trajalo teden dni, sedmi dan morajo biti vloženi v DZ, ki bo nato odločil o začetku roka za zbiranje 40.000 podpisov podpore za razpis referenduma.
Zakon so pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. Predpis vključuje ukrepe zoper grozečo energetsko krizo, med njimi nižji davek na dodano vrednost za osnovna živila in del energentov. Prinaša tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov ter zdravstva in pokojnin.
