Koalicijski vrh je namreč v sredo na Brdu pri Kranju pretresal izhodišča za pripravo napovedane zdravstvene reforme. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je prisotnim predstavil tudi analizo zdravstvenega sistema, ki je po besedah premierja Roberta Goloba pokazala, da so razmere slabše, kot si kdorkoli v državi misli. Kot je dodal, je lahko zdravstvena reforma le celovita in se jo je treba lotiti v središčni točki, pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Na ZZZS takšne očitke zavračajo. Kot je danes dejala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar, nikoli niso zaznali, da bi bil jedro problema ZZZS. Kot je poudarila, si želijo aktivnejše vloge, pogoj za to pa je sprememba zakonodaje. Pričakujejo tudi “aktivnejšo vlogo plačnika in kupca zdravstvenih storitev, ki bo po načelih gospodarnosti in zdravstvene ekonomike ter na podlagi stroškovnih analiz izvajalcev postavljal realne cene zdravstvenih storitev ter zakupil program zdravstvenih storitev skladno s potrebami prebivalcev”.
Prav tako zavračajo navedbe, da ZZZS pred vlado nekatere podatke skriva. ZZZS po zagotovilih Mlakarjeve vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu omogoča razpolaganje s podatki in jim jih dostavlja. A je dejstvo, da zavod obdeluje gromozanske obsege podatkov, je opozorila. “Enako dajemo vse podatke drugim deležnikom, ki jih zahtevajo, če se izkažejo z ustrezno pravno podlago. Žal ta pravna podlaga velja tudi za ministrstvo za zdravje,” je pojasnila. Gre namreč za varovanje osebnih podatkov. Ne dvomi pa, da bo ministrstvo za zdravje to uredilo z ustrezno zakonsko podlago.
Napovedano zdravstveno reformo sicer pozdravljajo, a se ta po besedah Mlakarjeve ne sme usmeriti le na enega deležnika v zdravstvenem sistemu, prav tako pričakujejo, da ta jasno opredeli, da moramo v Sloveniji okrepiti socialni model zdravstvenega zavarovanja.
Na ZZZS sicer menijo, da mora zdravstvena reforma uvesti tudi strukturne spremembe na področju upravljanja in organizacije v zdravstvu, izboljšati upravljanje zdravstvenega sistema na nacionalni ravni, izvesti ukrepe za dolgoročno vzdržnost sistema zdravstvenega sistema in izboljšanje javnofinančnih virov za zdravstvo ter uvesti medsektorske novosti za prilagajanje razmeram dolgoživi družbi.
Mlakarjeva je dejala, da je bilo srečanj z resornim ministrstvom in ministrom veliko, za posamezne delovne vsebine. S predsednikom vlade pa so se srečali dvakrat na temo zdravstvene reforme. Kot je dodala, jim je estonski model, ki ga je napovedal Golob, všeč in si za take spremembe prizadevajo že zadnjih deset let. V vsakem primeru pa si želijo ohraniti socialni model zdravstvenega varstva. “Prepričana sem, da se tudi vlada zaveda dobrih vsebin solidarnostnega modela zdravstvenega zavarovanja,” je dejala. Pozdravljajo pa digitalizacijo, ki je po njihovem mnenju nujna.
Glede milijardnega povečanja stroškov ZZZS v zadnjih letih je dejala, da je to posledica zakonskih sprememb ali pogajanj, ki jih izvaja vlada, ZZZS pa jih mora vračunati v cene ali pogodbe, na podlagi katerih plačuje zdravstvene storitve. V lanskem letu se je tudi skoraj podvojil znesek za bolniške odsotnosti zaradi izolacij zaradi covida-19. “Ocenjujemo, da še so izzivi, da s temi obstoječimi sredstvi bolj racionalno poslujemo in da pridobimo več storitev za naše zavarovane osebe,” je dodala.
