O stanju in priložnostih v zvezi s praznimi prostori v javni lasti so na okrogli mizi, ki je potekala v enem izmed začasno usposobljenih praznih prostorov v središču Slovenj Gradca, spregovorili Andrej Čas, župan Mestne občine Slovenj Gradec, Anja Šuler iz pobude “Kje je prostor?”, Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora, Senka Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, Maša Cvetko iz društva Prostorož, Katja Beck Kos iz društva Hiša, Živa Škrlovnik iz Mladinskega alternativnega društva – MAD ter Rado Poggi iz pobude RAUM-AU.
Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora je najprej izpostavil pomen prostorov za razvoj širšega lokalnega okolja.
»V primeru praznih prostorov je škoda mesta dvojna: ne gre samo za izpad dohodkov, temveč za številne posredne negativne učinke na razvoj mesta, ki se med seboj prepletajo. S tem nastaja nekakšna spirala nazadovanja, ki jo je težko ustaviti. Obnova prostorov in preprečevanje njihovega propadanja je zato ključno.«
Iz leve prosti desni: Živa Škrlovnik iz društva MAD, Rado Poggi iz društva Raum-AU, Maša Cvetko – pobuda PIIP, župan MOSG Andrej Čas, Senka Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij -PIC, Katja Beck Kos iz društva Hiša, Anja Šuler iz ekipe projekta Kje je prostor? ter moderator Marko Peterlin iz Inštituta za politike prostora.
FOTO: Tur TV
V Mestni občini Slovenj Gradec so pobudam za oživitev mestnega jedra naklonjeni, problematiko pa aktivno naslavljajo tudi v okviru priprave trajnostne urbane strategije. Dokument je ključnega pomena za izvedbo ukrepov in investicij za izboljšanje kakovosti bivanja v Slovenj Gradcu v EU finančni perspektivi 2014 – 2020.
S sloganom »Ubranost bivanja« želi občina vizijo razvoja zastaviti v širšem družbenem dialogu. Tako župan Andrej Čas pozdravlja projekt »Kje je prostor?« in pravi: »Menim, da je to zelo dobra pobuda, ki bo prinesla veliko dobrih izhodišč, ki bodo tudi prispevale k oblikovanju trajnostne urbane strategije. Projekt bo namreč ponudil vpogled v analizo stanja ter podal dodatne impulze s strani občank in občanov.« Občina je področje oddajanja nepremičnin v javni lasti že uokvirila s pravilnikom, že dobri dve leti pa sodelujejo s Socialnim podjetjem Slokva, ki imajo prostore v brezplačnem najemu, sami pa pokrivajo stroške. Prostore so zagotovili tudi mladim v Društvu MAD. Čas še dodaja: »Naše izkušnje so dobre in bomo s tem nadaljevali tudi v prihodnje. V manjših krajih predstavlja večji problem potrebna kritična masa, da bi lahko vse prazne prostore napolniti z vsebinami in jih tudi vzdrževali pri življenju v nekem daljšem obdobju.«
Okrogla miza je potekala v enem izmed osmih, v okviru projekta Kje je prostor?, oživljenih prostorov Slovenj Gradca
FOTO: Simon Chang
Anja Šuler iz pobude »Kje je prostor« se spominja, da je ideja, da bi povezali prazne prostore, njihove lastnike in potencialne najemnike, nastala precej spontano. V sklopu projekta je vzniknila tudi ideja o opremi teh prostorov. Kot rezultat je nastalo okoli 120 lesenih zabojčkov, ki se lahko poljubno sestavljajo v različne pohištvene elemente in tako pomagajo soustvarjati prostor. Leseni zabojčki so avtorsko delo koroškega akademskega umetnika Jureta Markote. Gonilna projektna skupina, ki jo sestavljata še Aleš Rupreht in Mojca Lorber, je v okviru projekta v začasno rabo uspešno pognala skupno kar 7 prostorov, s strani najemnikov pa že prejemajo pobude za podaljšanje projekta.
Senka Vrbica, avtorica izvedene »Analize možnosti začasne rabe nepremičnin v javni lasti«, je predstavila nekaj ključnih ugotovitev: predstavila je zakonodajne okvirje za začasno rabo nepremičnin v lasti občin in države ter težave, s katerimi se srečujejo pri izvajanju. Prav tako je ovrednotila tveganja v zvezi z začasno rabo, kot so odgovornost lastnika za morebitno nastalo škodo, problem namenske rabe prostora ter njihove izpraznitve. Predstavljeni so bili tudi primeri praks začasne rabe prostorov v štirih izbranih slovenskih občinah. Raziskava je pokazala, da so problematični predvsem evidence nepremičnin, spodbude zasebnim lastnikom, lastniki v stečaju ter zapuščene nepremičnine. Analiza je nastala kot rezultat prizadevanj delovne skupine za začasno rabo prostora v okviru Mreže za prostor, ki povezuje nevladne organizacije na področju urejanja prostora.
Maša Cvetko je predstavila platformo Povezovanje idej in prostorov (PIIP), ki jo gradijo skupnost ustvarjalcev Punkt, Kreativni Center Poligon, skupina prostoRož in pobuda Creative Mornings Ljubljana ob podpori Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). Tako želijo na nacionalnem nivoju identificirati in prikazati prazne prostore, hkrati pa ustvariti povezavo med ponudbo praznih prostorov in povpraševanjem po cenovno ugodnih prostorih za delo in produkcijo. »Projekt še vedno v nastajanju in se nenehno razvija. Ugotavljamo, da obstaja cel kup praznih nepremičnin in na drugi strani ogromno interesentov, ki si najema teh prostorov ne morejo privoščiti. Ključni izziv je predvsem začetno nezaupanje lastnikov in tudi potencialnih uporabnikov. Tako želimo spodbujati začasno rabo in na ta način ublažiti strahove s primeri pozitivne prakse.«, pravi Cvetkova, ki še dodaja, da bodo na platformi objavili tudi prazne prostore v Slovenj Gradcu.
Katja Beck Kos iz društva Hiša je predstavila idejo živih dvorišč, ki so jo vzpostavili v Mariboru. Pred šestimi leti so pričeli z manjšimi akcijami in dvorišča, ki so vse bolj zamirala in se spreminjala v parkirišča, polnili z dogodki. Skozi projekt, ki spodbuja kratkoročno rabo prostora, so številni lastniki začeli prepoznavati potencial, ki ga imajo.
Svoje pozitivne izkušnje z najemom praznega prostora v občinski lasti sta predstavila tudi Rado Poggi iz društva Raum-AU in Živa Škrlovnik iz Društva MAD, ki delujeta v Mestni občini Slovenj Gradec. Poggi meni, da je pomembno narediti mestno jedro atraktivno, saj se s tem dosega socialni učinek takšnih praks. Pri tem opozarja na pomembno vlogo občine pri kreiranju primerov dobrih praks, ki jim lahko ostali sledijo. Zelo zadovoljni so tudi v Mladinskem alternativnem društvu, saj je njihova pobuda naletela na plodna tla in odprta ušesa občine. Tako so v letošnjem letu prejeli prostor, v katerem izvajajo raznolike delavnice in glasbene koncerte za mlade, v brezplačno uporabo za obdobje enega leta.
Udeleženci okrogle mize so si bili enotni, da lokalni projekti in pobude uspešno zaženejo t.i. sneženo kepo, ki nato generira nove in nove aktivnosti. Prav tako so si bili enotni, da je pri povezovanju lastnikov prostorov in potencialnih uporabnikov ključen predvsem pristen kontakt in oseben stik, saj se na ta način gradi zaupanje. Lokalne iniciative in projekti tako delujejo predvsem v vlogi posredovalnic oz. agencij, ki povezujejo. Odprto pa ostaja vprašanje o učinkovitih upravljavskih modelih, ki bi zagotavljali trajnost in dolgoročne učinke. Tako si želijo, da bi bila tudi ta okrogla miza dober impulz za vso Slovenijo.
Projekt »Kje je prostor« je nastal na pobudo skupine mladih z idejo začasne rabe številnih praznih prostorov v centru Slovenj Gradca ter oživitve mestnega središča z novo ponudbo in dogajanjem. S svojo vsebino projekt, ki ga podpirata tudi Mestna občina Slovenj Gradec in Ministrstvo za kulturo RS, opozarja na neizkoriščen prostorski potencial mesta, na neizkoriščen potencial ljudi, ki brez prostora ne morejo polno delovati ter na neizkoriščen potencial skupnosti, če ta nima priložnosti sodelovati.
Besedilo: Anja Šuler
