September je za številna gospodinjstva čas, ko začnejo pripravljati zaloge za prihajajočo kurilno sezono. Strošek ogrevanja je pri tem močno odvisen od izbranega energenta, aktualni podatki pa kažejo precejšnje razlike med njimi.
Najbolj izstopa cena kurilnega olja. Najvišja dovoljena drobnoprodajna cena ekstra lahkega kurilnega olja med 15. in 21. septembrom znaša 1,602 evra za liter, kar je nova rekordna vrednost. Pred zadnjo spremembo je liter stal 1,544 evra.
Za 1.000 litrov kurilnega olja je tako treba odšteti 1.602 evra, pri čemer strošek prevoza ni vključen.
Za primerjavo: med 9. in 22. septembrom lani je liter kurilnega olja stal 1,085 evra. Razlika znaša 0,517 evra na liter oziroma skoraj 48 odstotkov. Gospodinjstvo, ki bi kupilo 1.000 litrov, bi tako za enako količino odštelo približno 517 evrov več kot v primerljivem obdobju lani.
Cena kurilnega olja je sicer regulirana. Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko ocenjujejo, da bi bilo brez regulacije in brez oprostitve plačila okoljske dajatve za izpuste ogljikovega dioksida ter prispevka za energetsko učinkovitost za liter treba odšteti okoli 1,817 evra – pri tisočlitrskem rezervoarju torej 215 evrov več.
Gozdarski inštitut Slovenije je septembra objavil najnovejše podatke o cenah lesnih goriv na slovenskem trgu.
Avgusta je povprečna cena lesnih peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, znašala 456 evrov za tono z vključenim DDV in brez stroškov prevoza. To je za štiri odstotke več kot ob prejšnjem zbiranju podatkov maja letos.
Razlika je večja, če pogledamo začetek lanske kurilne sezone, ko je bilo za enako količino treba odšteti v povprečju 378 evrov. Inštitut je letos sicer spremenil metodologijo – namesto dvakrat letno cene zdaj zbira štirikrat, in sicer februarja, maja, avgusta in novembra – zato obdobji nista povsem primerljivi. Kljub temu primerjava pokaže, da je trenutna povprečna cena približno 78 evrov oziroma 21 odstotkov višja.
Tudi letos so opazne precejšnje razlike glede na ponudnika in kakovost peletov. Avgusta je povprečna cena peletov kakovostnega razreda A1 znašala 468 evrov na tono, razreda A2 pa 416 evrov na tono.
Bistveno manjša razlika je pri suhih drveh. Povprečna cena drv dolžine 25 centimetrov in z 20-odstotno vlažnostjo je avgusta znašala 145 evrov za prostorninski meter, ob začetku lanske kurilne sezone pa 144 evrov.
Pri nakupu drv je sicer treba upoštevati, da se cene razlikujejo glede na drevesno vrsto, vlažnost, dimenzije, ponudnika in način dostave.
Primerjava Gozdarskega inštituta pokaže še eno zanimivost. Če cene različnih energentov preračunamo glede na njihovo energijsko vrednost, so bila avgusta vsa spremljana lesna goriva cenejša od kurilnega olja.
Peleti so bili glede na energijsko vrednost 35 odstotkov cenejši od kurilnega olja, briketi 45 odstotkov, drva 51 odstotkov, sekanci pa kar 75 odstotkov. Za 45 odstotkov nižja od cene kurilnega olja je bila tudi cena zemeljskega plina.
Inštitut ob tem ugotavlja, da se je razlika med cenami kurilnega olja in lesnih goriv v zadnjem obdobju povečala predvsem zaradi izrazitega zvišanja cene kurilnega olja.
Najnovejši podatki Statističnega urada RS kažejo, da je povprečna cena električne energije za gospodinjske odjemalce v drugem četrtletju letos znašala 0,215 evra za kilovatno uro, v enakem obdobju lani pa 0,196 evra. To pomeni približno desetodstotno podražitev.
