Vlada zaradi ogrožene stabilnosti zdravstvenega sistema v spremembe programa storitev obveznega zavarovanja

Vlada je po seznanitvi s poslovanjem zdravstvenih zavodom, stanjem čakalnih dob, dostopnostjo do primarne ravni zdravstvene dejavnosti in zdravstvenim stanjem prebivalstva ugotovila "obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema". To bo podlaga, da vlada določi vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
zdravstveni dom

Vlada se je na današnji dopisni seji namreč seznanila s poročilom o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v prvi polovici letošnjega leta ter s podatki o čakalnih dobah in zmanjšani dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Ob tem vlada, kot so zapisali v sporočilu za javnost, ugotavlja obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema. S tem so tako izpolnjeni pogoji iz 63. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da vlada določi programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za izvajanje programa, in določi obseg sredstev.

Resne motnje, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, so negativno finančno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov, dolge čakalne dobe, poslabšanje dostopnosti do primarne ravni zdravstvene dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva in padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledica epidemije covida-19.

Negativno finančno stanje vlada ugotavlja v 30 javnih zdravstvenih zavodih. Skupen obseg presežka odhodkov nad prihodki znaša skoraj 50 milijonov evrov. Iz poročil o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov je razvidno, da so celotni prihodki v obdobju med januarjem in junijem za 7,3 odstotka nižji v primerjavi s prihodki iz enakega obdobja v letu 2021. Prav tako je za 66 odstotkov nižji presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom. Vlada se je na podlagi navedenega seznanila z negativnim finančnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov.

Prav tako se je vlada seznanila s podatki o čakalnih dobah in o številu čakajočih, ki je na dan 21. julija 2022 znašalo skoraj 1.150.000 ljudi. Skupno število vseh čakajočih na prvi pregled pa je približno 260.000, od katerih jih je 58 odstotkov čakalo nad najdaljšo dopustno čakalno dobo.

Poleg tega je iz podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) razvidno, da narašča število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Posledično se je dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 odstotka, navaja sporočilo po vladni seji.

V letu 2020 razglašena epidemija covida-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev ter hkrati povzročila 30-odstotni padec prijavljenih novih rakavih obolenj v času epidemije.

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.