Vlada za podaljšanje ukrepa čakanja na delo, spremembe tudi pri koriščenju turističnih bonov

Vlada je na seji sprejela predlog novele tretjega protikoronskega zakona, s katerim podaljšuje ukrep čakanja na delo vsaj do konca julija, breme plačila karantene znova prelaga na državo, vzpostavlja podlago za uvedbo aplikacije za sledenje, zagotavlja finančno pomoč socialnim zavodom in širi nabor tistih, ki lahko sprejemajo turistične bone.
money-1005464_1920

Kot je na današnji novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za delo Janez Cigler Kralj, predlagana novela vključuje pet večjih sprememb in nekatere manjše popravke. Med ključnimi je izpostavil podaljšanje ukrepa subvencioniranja čakanja na delo doma, k čemer je posebej glasno pozivalo gospodarstvo.

Ukrep bo najprej podaljšan za en mesec, torej do konca julija, nato pa ga bo mogoče s sklepom vlade še dvakrat podaljšati, vsakič za en mesec, kar pomeni, da bi se lahko iztekel šele konec septembra.

Glede na gradivo vladnega urada za komuniciranje je predvidenih tudi nekaj dopolnitev, ki bodo zagotovile boljši in učinkovitejši nadzor nad ukrepoma čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.

Prav tako je bila na poziv delodajalcev sprejeta rešitev, da se breme karantene znova prenese na državo, je nadaljeval Cigler Kralj. Država bo tako poravnala strošek nadomestila plače za karanteno, ki jo odredi minister za zdravje, in sicer v primeru, da delavec odločbo o karanteni na meji dobi ob vstopu v državo v višini 50 odstotkov plače, v primeru, da je odločba delavcu izdana zaradi stika z okuženo osebo v Sloveniji, pa v višini 80 odstotkov plače.

Po ministrovih besedah so se za ta ukrep odločili, ker delodajalci niso odgovorni za karantene, z dvonivojsko rešitvijo pa želijo preprečiti morebitna špekulativna potovanja.

Trenutno sicer delavcu za odsotnost z dela zaradi višje sile, torej tudi karantene, po zakonu o delovnih razmerjih pripada 50-odstotno nadomestilo plače, ki ga poravna delodajalec. Če mu je karantena odrejena zaradi obiska države, ki je na rdečem seznamu, pri čemer je bil s tem seznanjen že ob odhodu v to državo, pa mu nadomestilo ne pripada in mu, kot kaže, ne bo niti v prihodnje.

Preberi še:  Pušnik ocenjuje, da bodo ob napovedani dinamiki dobav cepiva še mesec in pol cepili osebe stare med 75 in 80 let

Vlada je oblikovala tudi podlago za uvedbo aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi z novim koronavirusom in nadzor karanten. Z množično namestitvijo in uporabo te aplikacije bi lahko preprečili morebitno potrebo po ponovnem strožjem teritorialnem zapiranju, verjame minister.

Kot naslednji večji ukrep je izpostavil interventno pomoč socialnovarstvenim zavodom, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži, h kateri je pozivala Skupnost socialnih zavodov Slovenije. V prihodnjih dveh letih bo tako država tem zavodom lahko financirala vse potrebe, ki so nastale zaradi koronske krize, ter siceršnji kadrovski in finančni primanjkljaj, ki se je pokazal v domovih za starejše. Za to naj bi bilo na voljo 31 milijonov evrov.

Vlada naj bi uredbo, s katero bo podrobneje predpisala metodologijo ocenjevanja potreb, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, sprejela v dveh mesecih.

Pomembna sprememba se nanaša še na koriščenje turističnih bonov, ki jih bodo lahko sprejemali tudi izvajalci, odprti samo v času turistične sezone.

Novela zakona naj bi učinkovala od 1. julija dalje, in sicer tudi v primeru, da do tedaj še ne bo sprejeta.

Kot je danes še poudaril Cigler Kralj, tretji protikoronski zakon že kaže pozitivne učinke. Samo za subvencioniranje čakanja na delo je bilo na podlagi tega zakona že vloženih več kot 10.000 vlog za prek 56.000 zaposlenih, ki tako niso šli med brezposelne, je dejal.

Za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa so medtem zabeležili okoli 3600 vlog za 21.000 zaposlenih, številka pa je po ministrovih besedah nekaj nižja zato, ker še velja ukrep čakanja na delo.

Cigler Kralj pa se je danes obregnil ob potezo LMŠ, ki je v parlamentarni postopek vložila svojo novelo tretjega protikoronskega zakona, s katero predlaga trimesečni univerzalni dohodek. Če bodo v LMŠ vztrajali pri svojem predlogu, naj bi to lahko predstavljalo težavo. Sam verjame v dialog in možnost dogovora.

Preberi še:  Bratuša: V nedeljo potrdili 210 novih okužb. Sedemdnevna incidenca narašča v koroški regiji

Če se primerjalno pogleda vsebino zakonov, verjamem, da bodo začutili težo zgodovinsko trenutka in odgovornost do države, gospodarstva in razmer ter morebiti sami umaknili svojo novelo in dali prednost vladni, ki zelo celovito in ciljno odgovarja na razmere v državi, predvsem na trgu dela,” je sklenil.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Kaj bomo danes jedli?

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun