Slovenija je z obstoječimi instrumenti, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, že skoraj v celoti izkoristila razpoložljivi manevrski prostor za blažitev cenovnih pritiskov na področju pogonskih goriv, so po seji vlade opozorili na ministrstvu za finance.
V skladu z omenjenim členom lahko države članice v posebnih okoliščinah zaprosijo Evropsko komisijo za specifično davčno obravnavo energentov ali električne energije. Evropska komisija po prejemu vloge to preuči in predvidoma v roku treh mesecev po prejemu vseh potrebnih informacij Svetu EU predlaga odobritev takšnega ukrepa ali pa sporoči razloge, zakaj odobritve ni predlagala, so zapisali na finančnem ministrstvu.
To bo komisijo zaprosilo za dovoljenje za šestmesečno znižanje trošarine za bencin in dizelsko gorivo pod najnižjo raven obdavčitve, ki velja v EU. Razlog za to so izredne in vztrajno visoke cen energentov zaradi stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu, ki pomembno bremenijo slovenska gospodinjstva in gospodarstvo, so pojasnili na ministrstvu.
Postregli so s primerjavo, da je regulirana cena bencina od 24. februarja, torej tik pred ameriško-izraelskim napadom na Iran, do 21. julija narasla z 1,436 evra na 1,649 evra za liter, kar predstavlja 14,8-odstotno zvišanje. Regulirana cena dizelskega goriva se je medtem v enakem obdobju zvišala za 26,6 odstotka oziroma z 1,465 evra na 1,855 evra za liter.
Je pa Janševa vlada junija na drugi strani tudi zvišala najvišje dovoljene marže trgovcem, kar je regulirano ceno dvignilo.
Za dovoljenje za znižanje trošarin pod evropski minimum sta sicer že zaprosili Švedska in Hrvaška, ki sta prejeli zeleno luč Bruslja, so danes spomnili na portalu Forbes Slovenija.
Nižje trošarine sicer pomenijo nižje cene goriv, a hkrati tudi manj prihodkov za državni proračun. Slovenija je tako zaradi nižanja trošarin po februarskem začetku vojne na Bližnjem vzhodu med marcem in majem pobrala okoli 39 milijonov evrov manj, kot bi jih, če bi ohranila februarsko višino trošarin, so za Forbes Slovenija navedli na finančnem ministrstvu.
Opozorili so, da lahko občutnejše znižanje trošarin na energente "kratkoročno in delno ublaži vpliv rasti cen naftnih derivatov na končne potrošnike, vendar hkrati vpliva na višino javnofinančnih prihodkov in fiskalno stabilnost države". Niso pa na ministrstvu za portal razkrili, kolikšen bo proračunski izpad zaradi zadnjih ukrepov vlade.
