Slovenija je od zadnje ocene leta 2012 na okoljskem področju napredovala, a jo čakajo zahtevne naloge, ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v drugem okoljskem pregledu Slovenije, ki je bil predstavljen v Ljubljani. Pregled, ki temelji na podatkih do februarja 2026, vsebuje 43 priporočil, posebej pa se osredotoča na podnebne spremembe in onesnaženost zraka.
Med kazalniki izstopa podatek, da je povprečna izpostavljenost prebivalcev drobnim delcem PM2,5 v Sloveniji 14 mikrogramov na kubični meter, medtem ko povprečje OECD znaša 12. Kot ključne vire onesnaženosti zraka OECD navaja kurjenje lesa v gospodinjstvih, kmetijstvo, promet in proizvodnjo električne energije, poudarja pa tudi, da slaba kakovost zraka v zimskih mesecih ostaja vztrajen izziv.
Med 43 priporočili OECD zato izrecno predlaga odpravo ovir za energetsko prenovo stavb, podporo razširjenemu in posodobljenemu daljinskemu ogrevanju ter spodbujanje alternativ kurjenju lesa.
Kje je Slovenija vodilna
Slovenija ima s 40 odstotki zavarovanih kopenskih območij največji delež med vsemi članicami OECD, kjer povprečje znaša 17 odstotkov, in je že presegla cilj 30 odstotkov do leta 2030. Gozd pokriva 61 odstotkov ozemlja, kar je skoraj dvakrat več od povprečja OECD.
Kljub temu OECD ugotavlja, da zaščita sama po sebi ni ustavila upadanja biotske raznovrstnosti – približno 60 odstotkov habitatov in polovica varstveno pomembnih vrst je v neugodnem stanju, zlasti sladkovodni ekosistemi in travišča.
Slovenija je uspešna tudi pri odpadkih: recikliranje in kompostiranje sta leta 2023 skupaj predstavljala več kot 70 odstotkov obdelave komunalnih odpadkov, kar je najvišji delež v EU. Vendar količina nastalih odpadkov še naprej narašča, stopnja krožne rabe materialov pa je z 10 odstotki pod povprečjem EU (12 odstotkov).
Podnebne spremembe Slovenijo drago stanejo
Emisije toplogrednih plinov so se od leta 2008 zmanjšale za 32 odstotkov, podnebni zakon iz leta 2025 pa je cilj ničelnih neto emisij prestavil z leta 2050 na 2045, pet let pred skupnim ciljem EU. OECD kljub temu opozarja, da trenutni ukrepi ne zadoščajo in da Slovenija tvega, da ciljev za leti 2033 in 2045 ne bo dosegla. Največji vir emisij ostaja promet.
Vir fotografije: KN Media
Ministrstvo: priporočila ne smejo ostati na papirju
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je ob predstavitvi poudarila, da vrednost pregleda ni le v oceni doseženega: "Dosežkov ne smemo zmanjševati, pomanjkljivosti pa ne smemo olepševati. Ključno vprašanje je, kako zastavljene cilje hitreje in učinkoviteje pretvoriti v rezultate na terenu."
Ministrstvo namerava ugotovitve pretvoriti v operativni pregled izvajanja priporočil, v katerem bodo za vsako priporočilo opredeljeni nosilni in sodelujoči resorji, trenutno stanje, vrzeli, potrebni ukrepi, roki in način merjenja rezultatov. "Namen tega pregleda ni pridobiti dobro oceno na papirju. Njegov namen je izboljšati okoljsko politiko v praksi. Ne potrebujemo še enega dokumenta na polici. Potrebujemo rezultate," je sklenila Rifelj.
