Po opozorilih vodstva in zdravnikov Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, da se bolnišnica zaradi hudega pomanjkanja kadra nahaja v resni krizi, so se na očitke o domnevni odgovornosti lokalnih skupnosti tudi na Mestni občini Slovenj Gradec. Tilen Klugler, župan MOSG poudarja, da primarno zdravstvo izpolnjuje svoje obveznosti, medtem ko kadrovskih težav v bolnišnici ne morejo reševati ne občine ne zdravstveni domovi.
Spomnimo: na novinarski konferenci pretekli teden so direktor bolnišnice dr. Vladimir Topler in zdravniki opozorili, da je stanje na internem oddelku in v urgentni dejavnosti doseglo kritično točko. Zaradi pomanjkanja zdravnikov in zdravstvenega osebja bolnišnica že zmanjšuje obseg ambulantne dejavnosti, kmalu pa bo zaradi pomanjkanja medicinskih sester prisiljena zapreti tudi enega od internih oddelkov. Vodstvo bolnišnice je poudarilo, da "kriza ni več pred vrati, ampak je že tukaj".
Ključni ukrep je bila ponovna organizacija Enote hitrih pregledov (EHP), v kateri družinski zdravniki obravnavajo manj zahtevne primere, ki ne sodijo neposredno na urgenco. Po besedah župana EHP deluje v nočnem času med tednom ter ob koncih tedna in praznikih, pri njenem izvajanju pa sodelujejo zdravstveni domovi iz celotne Koroške.
"EHP enota s strani primarnega zdravstva je v celoti izpolnjena in se tudi izvaja tako, kot smo se dogovorili," je poudaril župan.
Po njegovih besedah velik del obremenitev urgentnega centra predstavljajo pacienti, ki ne potrebujejo nujne medicinske pomoči, temveč pregled pri osebnem zdravniku ali v okviru primarnega zdravstva.
Zato so se predstavniki bolnišnice, zdravstvenih domov in občin na nedavnem sestanku dogovorili za doslednejše izvajanje triaže. Ta naj bi po jasnih protokolih določala, kdo potrebuje urgentno obravnavo in kdo mora poiskati pomoč pri osebnem zdravniku oziroma v najbližjem zdravstvenem domu.
Župan je zavrnil tudi predloge, da bi družinski zdravniki dopoldne delovali neposredno v urgentnem centru.
Po njegovem mnenju bi to pomenilo zapiranje ambulant v zdravstvenih domovih in še daljše čakalne dobe za paciente. Hkrati bi ljudi dodatno spodbujalo, da bi za vse zdravstvene težave najprej iskali pomoč na urgenci.
"Nikakor ne moremo narediti tega, da bi v dopoldanskem času prestavljali zdravnike družinske medicine v EHP enoto na lokaciji bolnišnice, ker bi potem ambulante v zdravstvenih domovih odpadle," je poudaril.
Na nedavnem sestanku so se sogovorniki dotaknili tudi vprašanja specialistov, ki delujejo v zdravstvenih domovih. Po navedbah župana naj bi se nekateri specialisti, ki so zaposleni v okviru primarnega zdravstva, premalo vključevali v delo urgentnih služb. Po njegovih besedah bo Ministrstvo za zdravje zdravstvene domove opozorilo na obveznost vključevanja teh zdravnikov v internistično prvo pomoč oziroma urgentno dejavnost.
"S tem, ko bomo te specialiste razporedili v urgentnem centru, bomo zagotovo razbremenili zdravnike interne medicine in druge v urgentnem centru," je dejal.
"Občine, župani in zdravstveni domovi nismo tisti, ki bomo reševali kadrovske težave v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Mi nismo odgovorni za razmere v sami bolnišnici," je bil jasen.
Po njegovem mnenju gre za sistemski problem slovenskega zdravstva, ki presega lokalno raven. Opozoril je tudi na neustrezno organizacijo dežurstev in plačnega sistema, zaradi česar bo moralo ministrstvo izvesti širšo reorganizacijo zdravstvenega sistema.
Da težave niso omejene zgolj na Slovenj Gradec, potrjujejo tudi opozorila vodstva bolnišnice, ki navaja, da se s pomanjkanjem internistov, pediatrov in zdravstvene nege soočajo številne splošne bolnišnice po državi. V Slovenj Gradcu ocenjujejo, da bi za normalno delovanje potrebovali najmanj deset dodatnih internistov ter več deset zdravstvenih delavcev različnih profilov.
"Če je komu v interesu, da ostane Splošna bolnišnica Slovenj Gradec takšna, kot je, smo to zagotovo vsi koroški župani. Borili se bomo za to, da urgentni center ostane na Koroškem," je zaključil župan.
Ob tem je opozoril, da si prebivalci regije ne morejo privoščiti scenarija, v katerem bi morali bolnike z infarktom ali drugimi nujnimi stanji prevažati v oddaljene bolnišnice v Maribor ali Celje.
