V ponedeljek se je na nas obrnila mamica otroka, ki je med vikendom potreboval zdravstveno oskrbo. Omenjena mamica je klicala v ZD Slovenj Gradec, kjer pa so jo po njenih besedah odslovili po telefonu. Direktorica ZD Slovenj Gradec je na naše poizvedovanje med drugim odgovorila, da je bila po navedbah dežurne zdravnice zadeva obravnavana v skladu z navodili epidemiološke službe. Na ministrstvu za zdravje konkretnega primera ne morejo komentirati, “saj ne poznamo vseh podrobnosti,” so zapisali. Iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec pa so nam odgovorili, da dela v drugih ustanovah in usmeritev, ki se jih tam držijo, ne morejo komentirati. Za širši pogled pa so podali nekaj več informacij glede oskrbe otrok v regiji.
V nedeljo se je mamica enoletnega otroka, ki je imel vročino, neutolažljivo jokal in bil vidno nerazpoložen, klicala v ZD Slovenj Gradec, kjer pa jo je po navedbah mamice zdravnica zavrnila. Otroku ni želela nuditi zdravstvenega pregleda. Mamica je sumila, da otroka morda bolijo ušesa. Zaposlena, ki je dvignila tel., je mamico napotila v lekarno po sirup proti bolečinam, po drugem klicu je bila zaposlena po besedah mamice še bolj arogantna.
Med drugim jo je, po navedbah sogovornice, zdravstvena delavka vprašala nekaj v smislu, če nima delati kaj pametnejšega kot v nedeljo klicati dežurno ambulanto, nakar je tel. odložila. Enako je storila, ko je klic ponovil oče otroka, ki je želel izvedeti ime in priimek zdravnice. Kasneje se je v drugi zdravstveni ustanovi, kjer so otroku ponudili pomoč, izkazalo, da je otrok resnično potreboval zdravstveno oskrbo, postavljena mu je bila tudi diagnoza. Pri tem mamica otroka opozarja, da ne gre zanemariti dejstva, da je omenjeni otrok star eno leto.
V ZD Slovenj Gradec smo naslovili vprašanje, kako je možno, da
otroka, ki ima vročino in bolečine, ne vzamejo v zdravstveno obravnavo? Zanimalo pa nas je tudi, kdaj otrokom pripada pregled v ambulanti?
“Vzrok spora je zavrnitev pregleda otroka z vročino v prostorih dežurne ambulante. Po navedbah dežurne zdravnice je bila zadeva obravnavana v skladu z navodili epidemiološke službe. Po navodilih ravnanja v času epidemije je osebam s povišano telesno temperaturo in/ali respiratornimi znaki namenjena Covid (respiratorna) ambulanta, ki deluje vsako dopoldne izven prostorov dežurne ambulante v kontejnerju,” je za naš medij pojasnila direktorica doma Marjeta Vaupot.
“Ker je stanje otroka, zaradi katerega je mati klicala, nespremenjeno trajalo že 4 dni, ob tem razen joka mati ni navedla drugih alarmantnih znakov (jedel in pil je normalno) in predhodno otrok ni prejel nobene protibolečinske terapije, je zdravnica ukrepala po svoji presoji,” je še pojasnila.
Zanimalo nas je tudi, kako to, da so velike razlike med zdravstvenimi domovi na Koroškem? Ponekod pridejo starši do zdravnika brez težav. “V ZD SG izvajamo storitve v skladu z navodili in priporočili NIJZa za omejitev epidemije. Za obisk osebnega zdravnika je potrebno predhodno naročilo termina. Ljudje se lahko naročijo po telefonu ali e pošti. Za vse nujne primere deluje dežurna služba nemoteno, seveda z upoštevanjem vseh previdnostnih ukrepov v času koronavirusa. Osebe, ki imajo respiratorne znake obolenj obravnavamo v Covid ambulanti,” je situacijo opisala direktorica ZD Slovenj Gradec.
“Ne strinjam se s tem, da osebe ne morejo do zdravnika. Naše delovanje je neprekinjeno, zagotovo pa se čuti vpliv situacije v kateri smo. Trudimo se zagotavljati čim bolj nemoteno zdravniško oskrbo vseh ljudem, ki jo potrebujejo,” je poudarila.
Na vprašanje, kako je možno preko telefona, brez obravnave, oceniti
stanje bolnika, pa je Marjeta Vaupot odgovorila: “Zdravnik, ki je v kontaktu z osebo, določi obravnavo in postopke nadaljnje obravnave. Zagotovo je v času epidemije več obravnav po telefonu, ampak vse osebe, ki potrebujejo osebni stik z zdravnikom, obravnavo tudi dobijo.
Naše bralce pa je že večkrat zmotilo tudi to, da se zaposleni, ki se javijo na tel., ne predstavijo. Niti takrat, ko jih klicatelj pozove, če lahko povedo ime in priimek. Kar se je zgodilo tudi v nedeljo naši bralki. Z omenjeno situacijo smo seznanili tudi direktorico ZD Slovenj Gradec, ki je dejala, da imajo vsi zaposleni navodila, da se morajo predstaviti. “Predstavijo se z vidika opravljanja funkcije – npr. dežurna služba in povedo ime sestre oz. zdravnika. Dolžnost vseh je, da se predstavijo. Od tega ne odstopamo. Zadeve, kjer je prišlo po navedbah pacientov oz. oseb, ki so klicale, in niso bile deležne predstavitve, bomo obravnavali,” je sklenila Vaupotova.
Da se morajo zdravstveni delavci predstaviti tudi v telefonskem pogovoru, enako kot morajo vsi zaposleni v zdravstvenih ustanovah nositi na svojih uniformah priponke s svojimi imeni, so potrdili tudi na ministrstvu za zdravje, kamor smo prav tako naslovili vprašanja glede pritožb naših bralcev.
Z ministrstva so še zapisali, kot že omenjeno, da konkretnega primera ne morejo komentirati, saj ne poznajo vseh podrobnosti. “V kolikor starši ocenjujejo, da je bila zdravstvena obravnava neustrezna, se lahko obrnejo na enega od zastopnikov pacientovih pravic,” so dodali.
“Skladno z Odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja epidemije COVID-19 in zagotavljanja neodložljive zdravstvene obravnave pacientov (Uradni list RS, št. 154/20) se za namen zagotavljanja zadostnih zmogljivosti za zagotavljanje neodložljive zdravstvene obravnave pacientov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti določajo začasni ukrepi na področju organizacije zdravstvene dejavnosti. Zagotavljanje neodložljive zdravstvene obravnave pomeni izvajanje zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi lahko imela negativne posledice za zdravje pacienta,” so še pojasnili.
“V času povečanega tveganja za okužbo z boleznijo COVID-19 se lahko nekatere storitve opravijo tudi na daljavo (po telefonu, elektronski pošti itd.), vendar mora vsak zdravnik sam presoditi, kaj lahko opravi na daljavo in kaj ne, in za to tudi nosi vso odgovornost,” pojasnjujejo na ministrstvu.
“Odgovori na vprašanja, katera stanja v pediatriji se lahko obravnavajo na daljavo in katera ne, so strokovna vprašanja in so v pristojnosti Zdravniške zbornice Slovenije in/ali RSK za pediatrijo,” so še navedli na ministrstvu za zdravje.
Nekaj več informacij glede oskrbe otrok v naši regiji, v času epidemije je nam podala predstojnica Oddelka za pediatrijo v SB Slovenj Gradec Anita Kušej Jošt, dr. med., spec. ped., ki je povedala, da je število napotenih na oddelek za pediatrijo je v primerjavi s prejšnjimi jesenskimi sezonami okužb manjše, kar je po njenih besedah zagotovo posledica vseh preventivnih ukrepov v našem okolju.
“Otroci, ki so pregledani v naši urgentni ambulanti, pridejo večinoma z napotnico zdravnika s primarnega nivoja, osebnega pediatra ali zdravnika dežurne službe oziroma respiratorne/Covid ambulante. Pogosto otroci v ZD niso pregledani, pač pa se za napotitev zdravnik odloči po telefonski oceni (šele nedavno smo začeli beležiti paciente, ki pridejo brez predhodnega pregleda, zato iz teh številk še ne moremo podati zaključkov),” je pojasnila Jošt Kušej.
Po njenih besedah je primarna pediatrična dejavnost na Koroškem podhranjena. “V pediatričnih ambulantah delajo kolegice z visokim stažem, zdravstveni domovi so sicer pridobili nekaj specializantk. Bolne otroke izven rednega delovnega časa pediatričnih ambulant obravnavajo v dežurnih ambulantah po zdravstvenih domovih družinski in splošni zdravniki.”
“Na oddelku za pediatrijo se zavedamo pomanjkljive oskrbe bolnih otrok, zato smo v preteklih letih že predlagali organizacijo Pediatričnega urgentnega centra oz. vsaj 12 urne oskrbe za bolne otroke. V času Covid epidemije se je način dela spremenil, posledično je dostopnost do zdravnikov otežena. Kljub zaostreni epidemiološki situaciji pediatri poudarjamo, da je na prvem mestu še vedno natančen klinični pregled, ki je osnova za vse ukrepe v nadaljevanju,” dodaja sogovornica.
“Zaradi podobnih težav v vseh regijah po državi, je MZ pozvalo k ureditvi primarnih regijskih Covid pediatričnih ambulant. Pediatri Oddelka za pediatrijo smo se v delo te ambulante pripravljeni vključiti. V koroški regiji po trenutni shemi ostaja oskrba bolnih otrok po zdravstvenih domovih, izven rednega delovnega časa jo izvajajo dežurne ambulante, družinski in splošni zdravniki,” je sklenila slovenjgraška predstojnica Oddelka za pediatrijo.
