Marca lani je predstavnik ameriške multinacionalke Adient zaposlenim sporočil, da bodo proizvodnjo v Slovenj Gradcu ukinili in obrat s 430 zaposlenimi zaprli do konca maja letos. Prvih okoli 150 odpovedi so delavcem vročili konec junija in v začetku julija lani, nato pa nadaljevali s postopnim odpuščanjem delavcev in selitvijo proizvodnje na Slovaško in v Srbijo. V slovenjgraškem obratu so izdelovali sestavne dele za avtomobilske sedeže in notranjo opremo avtomobilov.
Lastniki multinacionalke Adient so ob napovedi zaprtja obrata v Slovenj Gradcu med razlogi za zaprtje navedli, da Slovenija z vidika stroškov ni več najboljša država, k odločitvi za zaprtje tovarne pa da so prispevali tudi slabi obeti za v prihodnje. Za zaposlene je bil to šok, saj po odhodu 119 delavcev v jeseni 2020 nadaljnjih večjih odpuščanj glede na takratne napovedi niso pričakovali.
Obliž na rano je bil kasnejši dogovor predstavnikov delavcev in sindikalistov iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki so se s predstavniki lastnikov dogovorili za višje odpravnine, kot jih določa zakon, ob tem pa konkretnih številk niso razkrili.
Glede na to, da je trenutno stanje na koroškem trgu dela zelo dobro, z rekordno nizko brezposelnostjo, kaže, da je velik del delavcev iz Adienta dobil drugo zaposlitev, morda ostajajo na zavodu kakšni invalidi ali starejši delavci, ki so tik pred upokojitvijo, je za STA ocenila vodja koroških uradov za delo Zavoda RS za zaposlovanje Jasmina Uršič.
Da bi lahko zaposlili delavce iz Adienta, je sicer že ob napovedi likvidacije slovenjgraškega Adientovega obrata sporočilo več podjetij s Koroškega in iz Šaleške doline.
Medtem je v teku prodaja prostorov slovenjgraškega Adienta. Po informacijah slovenjgraškega župana Tilna Kluglerja so kupci prostorov tri podjetja, ki že imajo sedež v Slovenj Gradcu. Iz koncerna Adient pa so sicer sporočili le, da so pogajanja z novimi lastniki v zaključni fazi in da zato imen še ne razkrivajo.
Najnovejši podatki o stanju na koroškem trgu dela bodo znani v teh dneh, je pa že nekaj časa znano, da je potreb po delavcih med drugim v gradbeništvu, kovinarstvu in gostinstvu zelo veliko, povečuje se tudi število izdanih delovnih dovoljenj za zaposlovanje delavcev iz tretjih držav, je še povedala Jasmina Uršič.
