“S takim upravljanjem zemljišč bomo postali slovenjegraška Magna. Uničili bomo njive, kjer prst nastaja tisoč let, in posekali bomo gozd, da jih računovodsko nadomestimo. Njive so kot morje, tu se ne more zidati,” je dejal občinski svetnik Slovenjegraške liste za mesto in vas Janez Potočnik.
Skrb za varovanje kmetijskih zemljišč je izrazilo tudi več drugih govornikov, nekateri so izpostavili tudi pomen primestnega gozda, ki je zdaj deloma predviden za posek.
Med drugim je direktor Kmetijsko gozdarskega zadruga Celje Stanko Jamnik poudaril potencial kmetijskih površin za zanamce in opozoril, da se tudi po tokrat izdelanem pedološkem elaboratu potrjuje, da se najboljša kmetijska zemljišča v dolini nadomeščajo z zemljišči po hribih. Prav tako je dejal, da vsi ti predvideni posegi v prostor povečujejo možnost konflikta med prebivalci in potencialnimi uporabniki kmetijskih zemljišč, kar v Slovenj Gradcu že poznajo.
Tudi prebivalci Ulice dr. Ljube Prenner se ne strinjajo s posegom v gozd nad ulico, saj se med drugim bojijo močnejšega prepiha. Zastopnica 35 kmetov, ki bodo na Šmarškem polju izgubili zemljo, odvetnica Joža Konečnik pa je med drugim dejala, da je to “naša prekmurska ravnica” ter da pristop do ljudi v teh postopkih ni pravi.
Tokratna javna obravnava osnutka sprememb in dopolnitev leta 2017 sprejetega občinskega prostorskega načrta je sicer že druga, prva je bila v letu 2021, ko so pripravljavci dokumentacije v času javne razgrnitve prejeli okoli 80 pripomb in predlogov. Veliko teh so, kot so danes navedli pripravljavci in tudi župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, tudi upoštevali.
Tako so v tokratni dokumentaciji optimizirali prometno infrastrukturo, upoštevali ugotovitve hidrološko-hidravličnih študij in dodatnih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora ter pridobili dodatna kmetijska zemljišča.
V dokumentaciji zdaj med drugim ni zajeta prej predvidena Legenska cesta, za zahodno obvoznico je predviden racionalnejši potek, manjše spremembe so tudi pri južni obvoznici. Glede nadomeščanja kmetijskih zemljišč pa so pripravljavci danes med drugim dejali, da bo po novem 13,5 hektarja več kmetijskih zemljišč kot v občinskem prostorskem načrtu iz leta 2017.
Za dokumentacijo stoji približno 30 strokovnih podlag, ki so jih izdelali v teh letih, največ je bilo kmetijskih, prometnih in študij s področja voda.
Gradivo je javno razgrnjeno še do konca marca, v tem času lahko zainteresirani podajo pripombe in predloge. Po tokratni javni razgrnitvi bodo spet pripraviti stališča do pripomb, nato sledi odlok in predlog novele občinskega prostorskega načrta, ki bo znova romal k 18 nosilcem urejanja prostora, nato pa sta predvidena še obravnava in sprejem na slovenjgraškem občinskem svetu.
Tam, kjer stoji hoška Magna, je zemlja zelo slaba in ni bilo nikoli niti ene njive. Spodaj sam prod in šuder. Vprašajte najprej koga.
Ne zavajajte.