Prihodnji teden je pričakovati nekoliko jasnejši odgovor, ali je po padcu vlade Marjana Šarca verjetnejše oblikovanje nove vlade ali predčasne volitve. Nekatere stranke so sicer že ustanovile volilne štabe, a potekajo tudi pogovori o novi koaliciji. Predsednik republike Borut Pahor bo v torek začel posvetovanja z vodji poslanskih skupin.
Pahor je že v sredo začel neformalne pogovore o položaju po odstopu predsednika vlade. Med drugim se je pogovoril tako s Šarcem kot predsednikom DZ Dejanom Židanom, ki sta se zavzela za predčasne volitve.
Prva uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin pa bodo pri predsedniku republike potekala prihodnji teden, predvidoma od torka do četrtka. Sam je sicer prepričan, da Slovenija potrebuje vlado, ki bo imela prepričljivo politično večino in prepričljiv program dela, ne glede na to, ali bo oblikovana še v tem mandatu ali po predčasnih volitvah.
V središču morebitne nove koalicije bi bila SDS
Eden bolj aktivnih pri prizadevanjih za oblikovanje nove vlade je predsednik SMC Zdravko Počivalšek, ki se je že takoj po ponedeljkovem Šarčevem odstopu srečal z večino predsednikov strank, tudi Janšo, te dni o političnih razmerah razpravlja s članstvom na terenu, v ponedeljek pa bo svoje povedal tudi izvršni odbor.
“SMC bo odločitve sprejemala vključujoče, s članstvom na terenu, in v dobro Slovenije,” so v soboto navedli na Twitterju. Vodstvo stranke je v minulih dneh tudi večkrat zatrdilo, da je vseh 10 poslancev enotnih, četudi namigi o morebitnih prestopih v primeru oblikovanja vlade s SDS ne potihnejo.
Se je pa Počivalšek v petek sestal tudi s Šarcem, ki mu je javno ponudil sodelovanje na volitvah. Počivalšek je po srečanju menil, da se njuni pogledi na izhod iz trenutne situacije nekoliko razlikujejo, medtem ko je Šarec zanikal, da bi se “kaj pretirano razhajala”. Stranki bosta pogovore nadaljevali na ravni vodij poslanskih skupin.
V dneh po Šarčevem odstopu je bilo sicer v tako rekoč vseh političnih analizah slišati, da bo vse odvisno od SDS. Njen predsednik Janez Janša je v prvem odzivu ocenil, da so najverjetnejša možnost predčasne volitve. Izvršilni odbor stranke je v četrtek tudi že potrdil evidentirane kandidate, s čimer so pokazali, da so v pripravah na volitve najdlje od vseh. Kljub temu pa so pustili odprta vrata za resne pogovore z drugimi strankami.
Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je na vprašanje, ali je pogoj, da potencialni vladi predseduje Janša, odgovoril, da je po njegovem mnenju to edina opcija. Poudaril pa je, da mora biti vlada trdna, s polnimi pooblastili in mora končati mandat.
Tudi izvršilni odbor NSi je že oblikoval volilni štab in začel s pripravami na volitve. Predsednik stranke Matej Tonin je v četrtek tudi tvitnil, da jih oblikovanje nove koalicije zato, da se rešuje poslanske mandate, ne zanima. Dodatno je bila v sobotnem pogovoru za Večer nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak kritična do Janše, ki da škoduje desnici. Po njenem mnenju je v vlado smiselno vstopiti le, če bi lahko uresničili ključne točke svojega programa. Kljub temu stranka ostaja odprta za pogovore.
Za Televizijo Slovenija so sicer v soboto potrdili, da vabila še niso dobili. Prav tako ne v DeSUS, kjer je mandat za pogovore od na novo konstituiranih organov stranke dobila novopečena predsednica DeSUS Aleksandra Pivec, ki je tik pred padcem vlade v politično zgodovino potisnila Karla Erjavca. Sama je sicer sprva dejala, da je DeSUS za predčasne volitve, odmevala pa je izjava vodje poslancev Franca Jurše, ki je v sredo spomnil, da je bila stranka v preteklosti po sodelovanju s SDS uspešna na volitvah.
Nekateri mediji so že poročali o možnih ministrih v potencialni vladi in pogojih strank, a je zaključke še težko potegniti. V prihajajočih dneh je pričakovati pogovore in morda jasnejšo sliko o nadaljnjem razvoju dogodkov.
Če bi z dogovori uspeli, bi SDS, SMC, NSi in DeSUS skupaj štele 48 poslanskih glasov. Nekateri namigujejo še na “tiho” podporo SNS iz opozicije. Prvak te stranke Zmago Jelinčič je na vprašanje, ali morda sodeluje v pogovorih za novo vlado, ta teden odgovoril, da bodo o tem govorili prihodnji teden.
Medtem v SAB za zdaj pravijo, da v pogovorih za novo koalicijo niso udeleženi. Organi stranke bodo zasedali konec tedna.
LMŠ, Levica in SD izključno za predčasne volitve in že s predvolilno retoriko
Za razliko od DeSUS in SMC, kjer po spremembah na vodilnih mestih sodelovanja z Janšo ne zavračajo več in se jim tak način delovanja zdi preživet, pa pred tretjo Janševo vlado prihajajo svarila predvsem iz SD in Levice, sodelovanje s SDS zavrača tudi LMŠ. V teh strankah vztrajajo, da so po padcu vlade najboljša možnost predčasne volitve.
Morebitna predvolilna kampanja bo gotovo tudi še zaostrila retoriko med strankami, a je bilo že v tem tednu slišati nekaj obračunavanj med strankami odhajajoče vlade, tudi v luči velikega razočaranja partnerjev LMŠ, saj jih je Šarčev odstop precej negativno presenetil.
Napoved možnosti novih volitev prinaša nove stranke
Kaj bi se zgodilo na morebitnih predčasnih volitvah, še ni povsem jasno. Javnomnenjske ankete sicer kažejo, da bi nekatere parlamentarne stranke lahko ostale pred njegovimi vrati, po drugi strani pa je znova pričakovati tudi kakšnega novega akterja. Že v ponedeljek bodo člani iniciativnega odbora javnosti predstavili priprave na ustanovitev nove, zelene stranke Zelena dežela (ZaDa). Kdo stoji za njo, iz vabila ni razvidno. Se je pa v minulih tednih precej govorilo o možnosti, da bi v novi zeleni stranki moči združila Urša Zgojznik, ki je na zadnjih volitvah kandidirala za evropsko poslanko, in nekdanji okoljski minister Jure Leben. Leben je za STA pojasnil, da on ne stoji za stranko Zelena dežela in da novinarska konferenca ni povezana z njim.
Če oblikovanje nove koalicije ne bo uspešno, bodo volitve sicer potekale po aktualni volilni zakonodaji. Medtem pa si LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS, Levica ter poslanca narodnih skupnosti prizadevajo sprejeti novelo zakona o volitvah v DZ, s katero bi sledili opozorilom ustavnega sodišča o neustavnosti določb o volilnih okrajih. Te bi ukinili in uvedli relativni prednostni glas. Za zdaj je pod predlog podpisanih 59 poslancev, za sprejetje jih potrebujejo 60. Predsednika republike Boruta Pahorja ob tem skrbi, saj bi lahko, če bo poskus neuspešen, časa za uveljavitev ustavne odločbe zmanjkalo.
