Search
Close this search box.

V Meži preveč kadmija in svinca

Čeprav se je stanje Meže, ki so jo v preteklosti opisovali tudi kot mrtvo reko, v zadnjih štirih desetletjih izboljšalo, ta še vedno spada med slovenske vodotoke, ki so najbolj onesnaženi s težkimi kovinami. Arso v reki ugotavlja preveč kadmija in svinca in je izvedel obsežen monitoring. Rezultati bodo objavljeni v posebnem poročilu.

Mežo je, tako kot celotno Mežiško dolino, zaznamovalo 330 let izkopavanja in predelave svinčeve in cinkove rude v mežiškem rudniku. Leta 1988 je bil sprejet zakon o postopnem zapiranju rudnika, rudo so prenehali kopati leta 1994, a ostanki rudarjenja so v okolju Zgornje Mežiške doline še močno prisotni. Hkrati pa industrija, povezana z uporabo svinca, v dolini še danes deluje v podjetjih skupine Tab.

V Tabu priznavajo, da del izpustov svinca v Mežo prihaja iz njihovih obratov, a poudarjajo, da je vse v skladu z zakonodajo in okoljevarstvenimi dovoljenji ter da je skrb za okolje v podjetjih skupine Tab na prvem mestu.

Da so v Meži presežene mejne vrednosti svinca in kadmija, je za direktorja Taba Bogomirja Aupriha presenečenje. “Nimamo pravega odgovora. A stojimo za tem, da to ni od nas,” je Auprih dejal za STA.

Kot je poudaril, je bilo doslej ob vseh monitoringih delovanje industrijskih čistilnih naprav v skladu z zakonodajo in okoljevarstvenim dovoljenjem. Hkrati v podjetjih v skupini izvajajo vrsto ukrepov za preprečevanje izpustov v okolje.

Glede na podatke o preseženih mejnih vrednostih svinca in kadmija, ki jih izkazuje tudi nedavno objavljeno poročilo o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji za lani, je kemijsko stanje Meže ocenjeno kot slabo, razen v zgornjem toku v Topli in nad Tabovo tovarno v Črni, kjer je ocenjeno kot dobro.

“Zaradi ugotovljenih previsokih vsebnosti kovin v Meži so bile podrobno pregledane emisije kovin iz industrijskih obratov in glede na ugotovljene vire se je v letu 2018 vzpostavil preiskovalni monitoring na obsežnejši mreži merilnih mest na Meži in njenih pritokih ter potekal tudi v letu 2019. Podrobno poročilo o preiskovalnem monitoringu bo objavljeno po zaključku monitoringa, skupaj s poročilom o stanju zraka in tal v Mežiški dolini,” so za STA pojasnili na Arsu. Kdaj bo poročilo objavljeno, še ni znano.

Tudi nekateri pritoki Meže so zelo onesnaženi. S svincem in kadmijem sta precej obremenjena Helenski in Junčarjev potok, Jazbinski potok ima presežene vrednosti svinca, je za STA izpostavila vodja sektorja za kemijsko stanje voda na Agenciji RS za okolje (Arso) Mojca Dobnikar Tehovnik.

Zdaj skušajo strokovnjaki z Arsa presežene vrednosti v pritokih še količinsko ovrednotiti, da bi ugotovili, kakšne količine kadmija ali svinca v Mežo prinesejo ti pritoki in kakšne količine industrija, je pojasnila. Ob tem je odprto vprašanje, koliko k povišanim vrednostim težkih kovin doprinesejo stara bremena iz časa rudarjenja.

Pri spremljanju kemijskega stanja Meže velja po njenih besedah poudariti tudi, da so se mejne vrednosti spreminjale. Leta 2016, ko je Slovenija prenesla direktivo EU iz leta 2013, so se namreč mejne vrednosti za svinec in kadmij precej znižale. “Na ta način so se pokazali novi problemi,” je dejala Dobnikar Tehovnikova. Poudarila je tudi, da so mejne vrednosti postavljene zelo nizko, in sicer zato, da se ščiti celoten ekosistem.

Z vidika ocene ekološkega stanja Meže pa je to v njenem prvem delu, od povirja do Črne, dobro, medtem ko je od Črne do Dravograda reka z vidika ekološkega stanja dobila oceno slabo.

Lokalna skupnost posebej o ugotovljenih povišanih vrednostih svinca in kadmija v Meži ni bila seznanjena, je za STA povedala županja Črne Romana Lesjak, se pa v lokalni skupnosti zavedajo bremen preteklega rudarjenja.