Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo v okviru Operativnega programa za materialno pomoč najbolj ogroženim za obdobje 2014-2020 v letu 2019 nabavilo 4.113.822,40 kg prehrambnega blaga. V obliki prehrambnih paketov bosta hrano pomoči potrebnim razdelili partnerski organizaciji Rdeči križ in Slovenska karitas.
Preverili smo, komu je ta hrana namenjena in ali držijo navedbe nekaterih naših bralcev, da gre hrana pogosto v napačne roke oziroma ljudem, ki ne spadajo med »najbolj ogrožene« prebivalce Slovenije.
Kot so sporočili iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se prehrambno blago se zagotavlja v okviru ukrepa EU, ki se sofinancira iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Sklad). Sredstva ukrepa prispevajo k odpravljanju najhujših oblik revščine z zagotavljanjem nefinančne pomoči materialno in socialno najbolj ogroženim osebam v Sloveniji.
Ključno pravno podlago za izvajanje ukrepa predstavlja Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne, 11. marca 2014 o skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Hrano razdeljujeta partnerski organizaciji, Rdeči križ Slovenije – Združenje in Slovenske karitas, ki sta bili za dejavnost razdeljevanja hrane izbrani na javnem razpisu za sofinanciranje.
Pakete s hrano organizaciji razdeljujeta na več kot 370 razdelilnih mestih. Ogroženim osebam bosta obe partnerski organizaciji tekom leta na več lokacijah nudili tudi različne aktivnosti socialnega vključevanja (delavnice, individualno psihosocialno svetovanje, krepitev socialnih veščin, znanj in spretnosti, izobraževanja, ipd.). Za izvedbo razdeljevanja hrane in izvajanje spremljevalnih ukrepov bosta partnerski organizaciji v letu 2019 skupaj prejeli 319.803,00 evrov, od katerih 85% prispeva EU iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.
Upravičenci do paketov z materialno pomočjo so osebe, ki so se znašle v težkih socialnih in materialnih razmerah. Upravičenost do pomoči ugotavlja partnerska organizacija, in sicer bodisi na podlagi predloženih dokumentov ali presoje partnerske organizacije, da je oseba v hudi socialni stiski in nujno potrebuje pomoč, in sicer na podlagi objektivno določenih meril.
O prejemnikih partnerske organizacije vodijo evidenco, iz katere so razvidni podatki o prejeti pomoči, številu družinskih članov in dokazila o upravičenosti osebe do pomoči. Pri vodenju evidenc je upoštevana zakonodaja s področja varovanja osebnih podatkov in interni pravilniki partnerskih organizacij, pojasnjujejo na ministrstvu.
Na vprašanje, kdo izvaja nadzor nad razdeljeno hrano, so z ministrstva odgovorili: »Skladno z načeli Sklada, da je potrebno pri razdeljevanju hrane upoštevati dostojanstvo najbolj ogroženih oseb, ministrstvo dodatno ne preverja posameznega prejemnika pomoči v hrani. Je pa ministrstvo preverilo vzpostavljene postopke identificiranja upravičenih oseb in kriterije za dodelitev pomoči partnerskih organizacij. Prav tako ministrstvo izvaja redna preverjanja na kraju samem, tj. v centralnih skladiščih in razdelilnih mestih ter obdobne delovne sestanke s partnerskima organizacijama. Pri pregledih nepravilnosti niso bile ugotovljene.«
»V skladu s podatkom, da je v Sloveniji po zadnjih podatkih pod pragom revščine živelo 268.000 ljudi in ob dejstvu, da delež živil, ki jih sofinancira Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, dosega 70 % skupne količine hrane, ki jo sicer razdelijo partnerske organizacije, ocenjujemo, da v Sloveniji še vedno obstaja potreba po izvajanju ukrepa nefinančne materialne pomoči. Na podlagi ugotovitev preverjanj in nadzora sistema dodeljevanja pomoči pa se ne moremo strinjati z očitki, da se prehrambni izdelki razdeljujejo osebam, ki do njih ne bi bile upravičene,« še navaja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake.