V kar petini primerov zaznali kršitve izplačil višje minimalne plače

  • Pixabay

Prejemniki minimalne plače, ki so februarja to plačo prvič dobili izplačano po novih predpisih, so večinoma razočarani, ugotavljajo v ZSSS. Ob pregledu plačilnih list so ugotovili okoli 20 odstotkov zakonskih kršitev, tudi delodajalci, ki zakona niso kršili, pa so z različnimi manevri dosegli, da zvišanje plač ni bilo tolikšno, kot bi lahko bilo.

Dneva odprtih vrat, ki ga je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pripravila s ciljem preveriti, kako delodajalci izvajajo z letošnjim letom uveljavljeno izključitev vseh dodatkov iz minimalne plače, se je minuli teden udeležilo 1000 delavcev, še enkrat toliko pa je bilo tistih, ki so se na ZSSS obrnili pred in po tem dogodku, je danes v Ljubljani pojasnil izvršni sekretar ZSSS Boštjan Medik.

Kot so ugotovili v največji sindikalni centrali pri nas, je bilo okoli 80 odstotkov pregledanih plačilnih list skladnih s predpisi, v okoli 20 odstotkih – predvsem pri manjših delodajalcih, tistih, ki zaposlujejo agencijske delavce ter tudi v dejavnosti zasebnega varovanja – pa so zabeležili kršitve.

Med njimi sta bili nezakonita ukinitev ali znižanje dodatka na delovno dobo, v katerega je mogoče poseči le s spremembo kolektivne pogodbe dejavnosti, in znižanje osnovne plače pod prag, določen v posamezni kolektivni pogodbi.

Kot je povedal Medik, že imajo pooblastila, da zahtevajo odpravo kršitev, če delodajalci ne bodo ukrepali, pa bodo sprožili individualne in kolektivne spore, kazenske ovadbe (nakazujeta se vsaj dve) in prijave na Inšpektorat RS za delo.

Tudi tam, kjer kršitev ni bilo, pa so v ZSSS zaznali sporne prakse. Delodajalci so zakonito znižali dodatek na delovno dobo ali ga prek pogodbe kolektivne dejavnosti pretvorili v dodatek na stalnost, ukinili nekatere dodatke, ki niso posebej določeni v zakonu o delovnih razmerjih, eno od velikih trgovskih podjetij pa je denimo prenehalo izplačevati 200 evrov visoke stimulacije, s katerimi je doslej korigiralo plače. Delavci so tako prejeli skoraj enake minimalne plače kot pred uveljavitvijo sprememb ali pa le malenkost višje.

“Velika večina delavcev je nezadovoljna, saj je pričakovala višja izplačila,” je pojasnil Medik. Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je v tej luči napovedala zahtevo, da se z zakonom določi vse dodatke in tako prepreči tovrstne zlorabe.

Sindikalisti so sicer ob dnevu odprtih vrat zaznali še druge težave, ki niso neposredno povezane z minimalno plačo. Med njimi je napačen obračun nadomestila plače za čas bolniške odsotnosti, dopusta in praznikov. Izkazalo se je namreč, da veliko delodajalcev ta nadomestila določi na podlagi osnovne plače, in ne povprečne plače v zadnjih treh mesecih, kot bi bilo treba. Razlike v prejemku delavca so lahko s tega naslova občutne.

Glede na množično pojavnost tovrstnega obračuna gre očitno za sistemsko napako, lahko da je to možnost razvil ponudnik računalniškega sistema, delodajalci pa so jo zagrabili, je opozorila Jerkičeva in napovedala ukrepe ZSSS.

Poleg tega je večina plačilnih list nepreglednih, saj iz njih niso razvidni višina osnovne plače, urne postavke in dodatkov. Ker delavci niso seznanjeni z osnovnimi pojmi in teh list ne razumejo, lahko delodajalci ribarijo v kalnem, je opozorila izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje. To bi lahko rešili z novim plačnim sistemom za gospodarstvo, verjamejo v ZSSS. Glede na to, da bi ta rešil tudi plačno uravnilovko, so delodajalce znova pozvali k pogajanjem.

Glede na zadnje dostopne podatke je v Sloveniji v javnem sektorju okoli 7000 prejemnikov minimalne plače, v zasebnem pa okoli 33.000. Novela zakona o minimalni plači je z letom 2020 znesek minimalne plače zvišala z 886,63 na 940,58 evra bruto. Poleg tega so bili s 1. januarjem iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, tudi za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter za težje razmere dela.

Hkrati se z letošnjim letom pri izračunu minimalne plače uporablja nova formula, in sicer mora najnižji prejemek za polni delovni čas za 20 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške. Na drugi strani pa je uveljavljena zgornja meja minimalne plače, tako da ta ne sme biti višja od 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila