Upravljavci čistilnih naprav opozarjajo na visoke cene odvoza blata

Komunalna podjetja in ostali upravljavci čistilnih naprav po Sloveniji zaradi negotovih razmer glede odvoza komunalnega blata, potem ko je Madžarska že pred dvema letoma zaprla vrata za prevzem, nimajo večjih težav. Se je pa zaradi tega znatno povečala cena prevzema in odvoza odpadkov, kot zdaj kaže, pa tudi možnosti za ekološki kriminal.
scrap-331227_1920

Kot so za STA povedali v ljubljanskem podjetju VoKa Snaga, je trenutno prevzem blata zagotovljen, so se pa ob napovedi zaprtja madžarske meje soočili z odpovedjo pogodbe s strani enega od pogodbenikov. Vse od takrat je ob objavi razpisov za prevzem blata velika neznanka, ali sploh in če da, po kakšni ceni bodo uspeli pridobiti ponudnike.

V postopku izbire preverjajo usposobljenost izvajalca in morebitnih podizvajalcev, ki morajo to dokazovati s predložitvijo ustreznih dokumentov, potrebnih za izvajanje dejavnosti, kot so prevoz, zbiranje, predelava, odstranjevanje odpadka, vpisom v uradne evidence in veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem.

Ob tem so poudarili, da je cena prevzema v zadnjih letih skokovito narasla, in sicer s 55 na 220 evrov na tono. Pri tem se cena lahko še zviša in je odvisna od predhodne obdelave blata, saj je strošek višji, če je blato manj dehidrirano.

“Prevzem blata je v Sloveniji tržna dejavnost, zato smo izvajalci javnih služb odvisni od ponudbe na trgu, ki pa po zaprtju Madžarske ni več ekonomsko vzdržna. Zaradi dolgoletnega zanašanja na izvoz ni vzpostavljen sistem, s katerim bi lahko zanj poskrbeli doma. Da je prepuščanje tega področja trgu in njegovim zakonitostim lahko ekološka bomba, pa je pokazal zadnji primer v Hočah,” so dodali v javnem podjetju, ki upravlja z ljubljansko čistilno napravo.

Za nemoteno izvajanje čiščenja odpadne vode po njihovem Slovenija potrebuje enotno strategijo ravnanja z blatom na nacionalni ravni, vključno s skupnimi rešitvami in povezovanjem komunalnih podjetij oziroma občin. Trend v Evropi je snovna in energetska izraba blata, kar nekatere evropske države delno že izvajajo.

Da je bilo odlaganje blata na Madžarsko trajnostno vprašljiva rešitev, je bilo po besedah Leona Lozarja, direktorja podjetja Aquasystems, ki upravlja z mariborsko čistino napravo, jasno že pred nekaj leti, a so občine zasledovale zgolj parcialni kratkoročni interes, povezan z nekajkrat nižjo ceno.

“Zaprtje madžarske meje ni bilo presenečenje, pač pa je večje presenečenje, da je to presenetilo slovensko komunalno sfero, ki se je s tem soočila popolnoma nepripravljena ter infrastrukturno povsem gola in bosa. Seveda takšno stanje s pridom izkoriščajo posredniško-transportna podjetja,” je kritičen Lozar.

Od aprila lani so v čistilni napravi, ki letno proizvede 13.000 ton blata, tega začasno skladiščili na deponiji neposredno ob napravi, kar je bilo zaradi kriznih razmer izjemoma dovoljeno za leto dni. To seveda ni odgovarjalo bližnjemu prebivalstvu, ki je imelo z “začasnim” odlaganjem od leta 2004 do leta 2014 že dovolj neprijetnih izkušenj zaradi smradu, a so dejstvo vseeno sprejeli z razumevanjem in od maja je deponija spet prazna.

Za odvoz blata sicer po nalogu mariborske občine skrbi Energetika Maribor, ta pa po Lozarjevih informacijah blato izvaža v Avstrijo oziroma na Slovaško. Po njegovih besedah je za Slovenijo nujna zelo hitra implementacija zanesljivih in učinkovitih okoljskih rešitev.

Za Marjetico Koper, ki upravlja s tamkajšnjo čistilno napravo, je največja težava predvsem sunkovit skok cen prevzema blata, saj so te višje tudi za več kot 300 odstotkov, kar jih letno stane okoli 800.000 evrov več kot pred podražitvami. Za odvoz pri njih od lani skrbi Saubermacher, ki po njihovih informacijah blato odvaža v Avstrijo.

V Kopru sicer načrtujejo sušilnico komunalnega blata. Prihranki zaradi nižje cena odvoza, manjšega skupnega obsega in tonaže posušenega blata bi jim pomagali zajeziti naraščajoče cene odvoza in s tem tudi stroške za občane. Na ravni države pa bo po njihovem mnenju treba iskati rešitve v enem centralnem ali več regijskih objektih za monosežig komunalnega blata.

Na kranjski komunali imajo zagotovljen redni odvoz, prav tako pa opozarjajo na izjemno visoke cene. Tudi pri njih je prevzemnik Saubermacher. Podatka o tem, kam vozi blato, nimajo, saj zahtevajo zgolj ustrezna okoljevarstvena dovoljenja za prevzem.

“Sprememb cen je bil kar nekaj. Če je ta še jeseni leta 2019 znašala dobrih 52 evrov na tono, je kmalu zatem skočila na 106 evrov, danes pa je že 204 evre,” pravijo v Kranju, kjer prav prihodnji teden odpirajo ponudbe za naslednjih dvanajst mesecev.

Kot poudarjajo, država nima strategije ravnanja z odpadnim blatom, zaradi česar občani plačujejo visoko stroške. Trajnostni razvoj se po njihovem kaže v smeri lastne predelave blata oziroma nadgradnje procesa ravnanja s to surovino.

Sušenje na lastni čistilni napravi se trenutno kaže kot najbolj racionalna izbira. Posledično pa izračuni finančne in energetske učinkovitost tovrstnih okoljskih rešitev zagotavljajo tudi nižje zneske na položnicah, menijo na Komunali Kranj.

Piše Gregor Mlakar

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.