Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo z okrožnico obvestilo vse šole in vrtce, da bo projekt zaradi zapletenih epidemioloških razmer in ob upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja virusne bolezni covid-19 letos potekal drugače, kot v preteklih letih. Zajtrka, kot posebnega dodatnega oziroma samostojnega obroka za otroke, šole in vrtci ne bodo pripravljali.
Šolam pa predlagajo, da 20. novembra pri pouku na daljavo ali če bodo razmere dovoljevale učni proces v razredu, nekaj časa (del šolske ure ali več) namenijo dnevu slovenske hrane in pomenu rednega zajtrkovanja. Če bodo imeli v vrtcih ali zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami na ta dan organizirano varstvo, jih tudi vabijo, da kot v osnovnih šolah, tudi oni del dneva namenijo dnevu slovenske hrane.
Več pozornosti bo letos namenjene ozaveščanju in spodbujanju širše javnosti, da aktivno sodeluje na dan slovenske hrane, med drugim tudi na način zajtrkovanja doma, v službenih kolektivih in kjerkoli drugod, z živili, ki so značilna za TSZ. Posebej so nagovorjeni starši in vzgojitelji, da mlajše tudi sami spodbujajo k obeležitvi TSZ, da razumejo pomen opraševanja čebel za prehransko varnost, pomen rednega zajtrkovanja ter poseganja po lokalnih živilih in pripravijo zajtrk, ki naj po možnosti vključuje živila, ki sestavljajo “klasičen” Tradicionalni slovenski zajtrk (kruh, maslo, med, mleko in jabolko). Na ministrstvu pozivajo naj bodo pri tem starši in še posebej otroci ustvarjalni, proaktivni tudi več dni prej, tudi pri drugih dnevnih obrokih.
Na ministrstvu tudi letos ob drugačni izvedbi TSZ ponovno izpostavljajo njegov pomen, da “naj bo pot z njive do krožnika in vilic čim krajša.” Hrana, ki je bila pridelana in pripravljena v bližini, je bolj sveža, bolj hranljiva, polnejšega okusa in brez dodatkov za daljše skladiščenje in poudarjanje okusa, poudarjajo na ministrstvu in dodajajo, da vse te prednosti zagotavlja lokalna oziroma slovenska hrana. “S tem, ko se odločimo za hrano, ki so jo pridelali in predelali slovenski kmetje ter naša domača kmetijska in živilska podjetja, spodbujamo in povečujemo tudi samooskrbo s hrano in prispevamo k ohranjanju poseljenosti podeželja ter kulturne krajine.”
Preberite še: Dan slovenske hrane in tradicionalni slovenski zajtrk v Podgorju in Vuzenici (VIDEO in FOTO)
VIR: gov.si, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
