V ospredju Tedna slovenske hrane je tradicionalni slovenski zajtrk, ki vsako leto spomni na preprosto, a pomembno sporočilo: dan je najlepše začeti z lokalno pridelano hrano. Na mizi naj se znajdejo kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Živila, ki predstavljajo bogastvo slovenskega podeželja in delo številnih pridnih rok.
Slovenski zajtrk je simbol povezanosti med čebelarji, kmeti, mlinarji, mlekarji, sadjarji, peki in vsemi, ki skrbijo, da kakovostna hrana pride do naših miz.
Teden slovenske hrane je priložnost, da izpostavimo tudi kulinarično bogastvo posameznih slovenskih pokrajin. Posebno mesto ima pri tem Koroška, kjer se je skozi generacije ohranila vrsta značilnih domačih jedi.
Koroška kuhinja je tesno povezana z življenjem na kmetijah, domačimi sestavinami in starimi načini priprave hrane. Med najbolj prepoznavnimi posebnostmi so kvočevi nudlni, polnjeni s suhimi hruškami, različni štruklji, žganci in seveda tradicionalni rženi kruh, ki ga še danes pripravljajo po starih recepturah.
Zanimivo je tudi, da je koroški mežerli, tradicionalna jed iz svinjske drobovine, kruha, jajc in začimb, leta 2024 dobil posebno priznanje, vpisani je bil v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Teden slovenske hrane nas spodbuja, da razmislimo o svojih vsakodnevnih prehranjevalnih navadah. Ni treba veliko, da naredimo nekaj dobrega: kupimo med pri lokalnem čebelarju, kruh pri domačem peku, mleko in mlečne izdelke slovenskega izvora, sezonsko sadje pa pri bližnjem sadjarju ali kmetu.
Vsak nakup domačega živila pomeni tudi podporo slovenskemu kmetijstvu, podeželju in ljudem, ki s svojim delom ohranjajo našo tradicijo.
