Ta teden pod budnim očesom policistov poklicni vozniki tovornih vozil in avtobusov

Od ponedeljka, 16. novembra, do nedelje, 22. novembra 2026, bo potekala druga letošnja nacionalna preventivna akcija Poklicni vozniki, ki jo izvajata Agencija za varnost prometa in Policija. V tem času bo potekal tudi evropsko usklajen poostren nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi Truck & Bus.

A.T.
Posodobljeno: 16. november 2026, 08:33
Deli:
Ta teden pod budnim očesom policistov poklicni vozniki tovornih vozil in avtobusov
Simbolična fotografija | Foto: KN Media

Promet tovornih vozil skozi Slovenijo se je v zadnjih desetletjih močno povečal, s tem pa se povečuje tudi kompleksnost zagotavljanja prometne varnosti. Poklicni vozniki tovornih vozil, avtobusov in lahkih gospodarskih vozil predstavljajo gospodarsko zelo pomemben segment udeležencev v prometu, hkrati pa s svojim ravnanjem pomembno vplivajo na prometno varnost vseh. V prometu preživijo bistveno več časa kot večina drugih udeležencev. Zaradi dolgih voženj, časovnih pritiskov in odgovornosti za potnike oziroma tovor so bolj izpostavljeni različnim tveganjem.

V obdobju 2016–2025 so vozniki tovornih vozil in avtobusov po podatkih Policije povzročili 9,3 % vseh prometnih nesreč. Posledice nesreč s težkimi vozili pa so lahko zaradi njihove mase in dimenzij posebej hude.

Po začasnih in neuradnih podatkih Policije so bili vozniki tovornih vozil in avtobusov do 31. oktobra letos udeleženi v 2.429 prometnih nesrečah, od tega so jih povzročili 1.430. Med vozniki tovornih vozil so v teh nesrečah umrli trije, huje poškodovanih pa je bilo pet voznikov tovornih vozil in en voznik avtobusa. Lani sta v prometnih nesrečah umrla dva voznika tovornih vozil.

Foto: AVP

Med najpogostejšimi vzroki hudih in smrtnih prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil in avtobusov, so neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna smer oziroma stran vožnje ter nepravilni premiki z vozilom.

»Na Agenciji za varnost prometa posebno pozornost namenjamo poklicnim voznikom, njihovemu stalnemu usposabljanju, ozaveščanju in razvoju prometne kulture. Poklicni vozniki tovornih vozil so eden od štirih nacionalnih stebrov varnega prometnega sistema v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa 2023–2030. Zato jim tudi letos namenjamo dve nacionalni preventivni akciji – februarja in novembra. Njihovo odgovorno ravnanje je ključno za varnost vseh udeležencev v prometu.«
Defenzivna vožnja, ustrezno psihofizično stanje, spoštovanje prometnih pravil in skrb za tehnično brezhibnost vozil ostajajo temelj varne udeležbe v prometu.

Kljub napredku tehnologije in vse bolj izpopolnjenim asistenčnim sistemom je namreč voznik še vedno najpomembnejši varnostni dejavnik. Dosledna in pravilna uporaba razpoložljivih asistenčnih sistemov v tovornih vozilih je nujna za zmanjševanje tveganja prometnih nesreč in njihovih posledic. Sistemi za opozarjanje na nevarnost naleta in samodejno zaviranje v sili vozniku pomagajo pri pravočasnem odzivu, sistemi za opozarjanje na zapustitev voznega pasu in pomoč pri njegovem ohranjanju pa zmanjšujejo tveganje nenamernega odklona vozila. Vozniki morajo poznati delovanje in omejitve teh sistemov ter jih uporabljati skladno z navodili proizvajalca. Asistenčni sistemi dopolnjujejo pozorno in odgovorno vožnjo, zato mora voznik ves čas spremljati promet, ohranjati ustrezno varnostno razdaljo in biti pripravljen prevzeti nadzor. Z zbranostjo, spočitostjo in strpno vožnjo lahko poklicni vozniki odločilno prispevajo k večji varnosti na cestah ter pomagajo ohranjati številna življenja – svoja in življenja drugih.

Poostren nadzor tovornega in avtobusnega prometa
Med akcijo bodo policisti po vsej državi izvajali poostrene nadzore nad tovornimi in avtobusnimi prevozi na avtocestah, hitrih cestah in avtobusnih postajališčih. Posebno pozornost bodo namenili spoštovanju omejitev hitrosti, tehnični brezhibnosti vozil, obremenjenosti vozil, spoštovanju socialne zakonodaje, psihofizičnemu stanju voznikov ter uporabi varnostnega pasu in elektronskih naprav.

Foto: AVP

Mrtvi koti in zavorna pot – ključna dejavnika tveganja

Tovorna vozila in avtobusi imajo sicer dober pogled naprej ter velika vzvratna ogledala, pogosto tudi dodatna ogledala, vendar imajo zaradi svojih dimenzij in konstrukcijskih značilnosti velike mrtve kote na skoraj vseh straneh vozila. V teh območjih voznik drugih udeležencev ne more videti. Zato je pomembno, da kolesarji, vozniki mopedov, motornih koles in osebnih avtomobilov vozijo oziroma se ustavijo na takšni razdalji od tovornega vozila, da jih njegov voznik lahko opazi v vzvratnih ogledalih.

Težka tovorna vozila (vlačilci s priklopnikom) lahko tehtajo tudi več kot 40 ton. Pri zaviranju v sili je lahko njihova pot ustavljanja do 40 % daljša kot pri osebnih avtomobilih, pri čemer na dejansko razdaljo pomembno vplivajo hitrost, masa, stanje pnevmatik in zavor, vozna podlaga ter drugi pogoji. Zato je zadostna varnostna razdalja še posebej pomembna. Prekratka razdalja med tovornimi vozili lahko povzroči naletne prometne nesreče, ki imajo pogosto hude posledice, povzročijo veliko gospodarsko škodo in zahtevajo veliko časa za odpravo posledic. Daljšo pot ustavljanja težkih vozil morajo upoštevati tudi drugi udeleženci v prometu, predvsem pešci, kolesarji in vozniki osebnih avtomobilov.

AVP voznike tovornih vozil in avtobusov opozarja tudi na dosledno uporabo varnostnega pasu. Med vožnjo morajo biti osebe na vseh sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripete na način, ki ga je predvidel proizvajalec vozila. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da uporaba varnostnega pasu lahko zmanjša tveganje smrti potnikov v vozilu do 50 %.

Foto: AVP

Ustrezno psihofizično stanje je ključno

Utrujenost je pomemben dejavnik tveganja pri poklicnih voznikih. Evropska komisija navaja, da je ta pomemben dejavnik pri približno 20 % prometnih nesreč, v katerih so udeležena težka gospodarska vozila. Zato so dosledno upoštevanje pravil o času vožnje, odmorih in počitkih ter skrb za zadosten spanec ključni za varnost.

Utrujeni vozniki počasneje reagirajo, sprejemajo slabše odločitve in so bolj nagnjeni k mikrospanju – kratkim, nekajsekundnim »izklopom«, ki jih sami pogosto sploh ne zaznajo. Prav v teh nekaj sekundah lahko pride do trčenja. Uredba (ES) št. 561/2006 v 7. členu določa, da mora voznik po 4,5 ure vožnje praviloma opraviti najmanj 45-minutni odmor (ta se lahko pod predpisanimi pogoji razdeli). Redni dnevni počitek po 8. členu traja najmanj 11 ur; skrajšani dnevni počitek traja najmanj 9 ur, pri čemer so možnosti skrajšanja omejene z uredbo. Ta pravila so namenjena tudi zmanjševanju utrujenosti in tveganj v cestnem prometu.

Agencija za varnost prometa zato posebej opozarja na dosledno upoštevanje predpisanega časa vožnje, odmorov in počitkov – ne le v izogib kaznim, temveč predvsem zaradi lastne varnosti in varnosti vseh drugih udeležencev v cestnem prometu.

Pomembno je, da poklicni vozniki vozijo spočiti in v ustreznem psihofizičnem stanju. Zmanjšana pozornost za volanom večdesettonskega vozila lahko namreč privede do hude prometne nesreče. Ob prvih znakih zaspanosti morajo zato pravočasno ukrepati in si zagotoviti počitek. Poklicni vozniki motornega vozila med opravljanjem dela ter vozniki kategorij C1, C, D1, D, BE, C1E, CE, D1E in DE v cestnem prometu ne smejo imeti alkohola v organizmu.

Vir: AVP

Naslednja novica Lokalne volitve na Koroškem: župani večinoma ostajajo, nov le v Ribnici, na Ravnah v svetu prvi socialni demokrati Preberi →

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Komentarji z žaljivimi, rasističnimi, diskriminatornimi ali nezakonitimi vsebinami bodo odstranjeni. Pravila komentiranja →

Nalagam komentarje...
Občine: Slovenija
Kategorije: Novice
Ključne besede: avtobusi preventivna akcija tovorna vozila poklicni vozniki AVP preventivna akcija

Več iz kraja Slovenija

Več iz kategorije Novice