Državna tožilstva so lani sprejela več kot 30.000 odločitev, od tega 26.830 zoper polnoletne, 2982 zoper mladoletne in 813 zoper pravne osebe.
Polnoletne osebe so bile na tožilstvih najpogosteje obravnavane zaradi groženj, napada ali tatvine, medtem ko bil delež odrejenih preiskav največji za kazniva dejanja, kot so rop, prometna nesreča s smrtnim izidom, umor ter proizvodnja prepovedanih drog ali promet z njimi.
Sodišča so po navedbah statistikov v kazenskih zadevah pravnomočno obsodila 5114 polnoletnih oseb, od tega 3488 moških in 726 žensk. Moški storilci so bili najpogosteje obsojeni za kazniva dejanja, ki povzročijo ali nameravajo povzročiti škodo osebi (29,1 odstotka), med katerimi so prevladovale grožnje ter telesne poškodbe (78,0 odstotka). Po drugi strani je bilo največ žensk, več kot tretjina (36,8 odstotka), obsojenih za premoženjska kazniva dejanja.
Sodišča so lani obsodila 1400 polnoletnih oseb za kazniva dejanja zoper premoženje. Ta so predstavljala 27,4 odstotka vseh kaznivih dejanj. Prevladovali so tatvine (967), vlomi (241) in povzročitev premoženjske škode (136). Velika večina (85 odstotka) storilcev, obsojenih za premoženjska kazniva dejanja, je imelo državljanstvo Slovenije, 10 odstotkov državljanstvo ene od držav zunaj EU in pet odstotkov državljanstvo druge članice EU. Vlomilci so bili, ne glede na državljanstvo, najpogosteje obsojeni na nepogojno zaporno kazen.
Od tega so zaradi naklepnega umora (vključno s poskusi) obsodila 22 polnoletnih oseb, zaradi nenaklepnega umora 27 oseb, tri osebe pa so prejele pogojno zaporno kazen za povzročitev smrti iz malomarnosti na delovnem mestu. Najpogostejša kazniva dejanja med mladoletniki so bili napadi in tatvine. Sodišča so sicer lani zaključila 8815 kazenskih zadev zoper fizične osebe, od tega 8112 zoper polnoletne in 703 zoper mladoletne, obsodilna sodba pa je bila izrečena 5114 polnoletnim in 303 mladoletnim storilcem.
Med polnoletnimi obsojenci je bilo 31 odstotkov zaposlenih, prav tako 31 odstotkov jih je spadalo v skupino drugi neaktivni, 23 odstotkov je bilo brezposelnih, osem odstotkov upokojencev, skoraj šest odstotkov samozaposlenih ter manj kot dva odstotka dijakov in študentov.
Kar se tiče izobrazbe, jih je med polnoletnimi obsojenimi osebami imelo največ (61 odstotkov) končano poklicno ali srednješolsko izobrazbo, sledili so obsojenci z osnovnošolsko ali nižjo ravnijo izobrazbe (31 odstotkov), najmanj pa je bilo terciarno izobraženih obsojencev (osem odstotkov). Osebe z dokončano ali nedokončano osnovno šolo so bile najpogosteje obsojene za kaznivo dejanje tatvine, med obsojenci s srednješolsko izobrazbo so prevladovali napadi in grožnje, pri višje- ali visokošolsko izobraženih pa kazniva dejanja, ki vključujejo goljufijo, prevare, korupcijo in ponarejanje dokumentov, so še navedli statistiki.
