Po poročanju STA je decembra lani vetrolom po ocenah izvedencev poškodoval za okoli dva milijona kubičnih metrov drevja, kar predstavlja približno polovico predvidene letne sečnje v Sloveniji. Takrat je minister za kmetijstvo Dejan Židan obljubil, da bodo poškodovana drevesa odstranjena do letošnjega maja. Sanacijo nastale škode je prevzelo podjetje Slovenski državni gozdovi, ki ga je z namenom bolj učinkovitega upravljanja s slovenskimi gozdovi ustanovil ravno minister Židan.
Kot je znano, gozdovi še vedno niso v celoti sanirani.
Orkanski veter pa je lansko leto divjal tudi na območju Črne na Koroškem, kjer je veliko škode povzročil tako pri zasebnikih kot v državnih gozdovih.
Preverili smo, kakšno je stanje pri nekaterih zasebnih skoraj leto dni po vetrolomu in kako jim je pomagala država.
Janez Adamič s kmetije Plaznik v Bistri, kjer so po lanskem vetrolomu iz gozda do zdaj spravili približno 3000 kubičnih metrov lesa, nekaj ga še morajo, je povedal, da jih po opustošenju v Bistri ves teden ni obiskal nihče, bili so pet dni brez električne energije, ni bilo takšnega trušča okrog tega, kot je letos. Kot pravi, je prav, da so se tokrat pristojni odzvali prej in na takšen način, je pa žalostno, da lani ni nikogar zanimalo, kako bo potekala sanacija gozda.
Adamič še dodaja: “Nič nismo dobili, le odločbo za posek. Kmalu po vetrolomu je bilo povedano, da lastniki ne bodo dobili pomoči. Da smo lahko sanirali gozd, smo morali dobiti žičnicoo in ekipo delavcev, veliko pa smo delali tudi sami. S čiščenjem gozda smo lahko začeli takoj, ni nam bilo treba čakati na odločbo o poseku, ki jo je kasneje izdal Zavod za gozdove Slovenije, enota Črna na Koroškem, ki je tudi podal ocenitev za posek. Del ceste, ki vodi do najvišje ležečega predela gozda je v lastništvu SiGD, ki je omenjeno cesto odprli oz. sanirali še le 1. 5. 2018. Tako da sanacija našega gozda v višje ležečem predelu, kjer je bil takrat še boljši les, sploh ni bila možna, zato smo se lotili sanacije spodaj, kjer je bila pa kvaliteta lesa zelo slaba. Še vedno nismo zaključili s sanacijo in dvomim, če bomo do konca leta, saj nas lahko preseneti zima že jutri ali pojutrišnjem.”
Florjan Klavž iz Javorja, lastnik kmetije Klavž, ki leži na nadmorski višini 950 metrov, se je lansko leto soočil s podobno situacijo kot Plaznikovi. Veter jim je podrl več kot 3500 kubičnih metrov lesa. Večino, kar je bilo najnujnejše, so že sanirali. Nekaj malega jim je pa še ostalo. Kot dodaja, tudi k njim ni prišel nihče od pristojnih služb, kot se to dogaja zdaj, razen revirni logar Boštjan Hribernik, ki jim je ves čas stal ob strani. Dovolil jim je, da so lahko naredili vlake kjer so želeli, saj je bilo že tako ali tako vse uničeno. Sami so morali poiskati izvajalce tako za gradnjo gozdnih vlak kot tudi za samo sanacijo gozda, delavce …, od države niso do zdaj dobili nič. Sicer jim je težavo predstavljal tudi strm teren.
Klavž tudi predlaga, da naj znižajo katastrski dohodek vsem lastnikom gozdov, ne le letošnjim lastnikom gozdov, ampak tudi tistim, ki so lani utrpeli posledice vetroloma. Poudarja, da bi bilo prav, da bi pogledali tudi nanje. Veliko težavo kmetom predstavlja tudi pridobivanje podatkov, saj pravih informacij, kam se obrniti po pomoč glede morebitne odškodnine ali za znižanje katastrskega dohodka ni možno pridobiti, pristojne službe te pošiljajo od vrat do vrat, vendar brez uspeha, saj konkretnih odgovorov ni. Za konec dodaja: »Srečo imamo, da imamo revirnega in da nam je bil izvajalec za izgradnjo vlak, Ivan Petrič iz okolice Črne na Koroškem, na razpolago ves čas sanacije.«
Včeraj je sicer ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, na ogledu terena omenila, da pristojne službe večkrat dajo prednost zasebnikom, še le na to poskrbijo za državne stvari, tako da po njenih besedah včasih državni gozdovi malo trpijo na račun zasebnikov, ker se da prednost slednjim. Lansko leto, kot kaže, ni bilo tako, bo tokrat drugače?
