Svetovni dan vitamina D: zakaj nam ga od jeseni do pomladi primanjkuje

Danes je svetovni dan vitamina D, ki opozarja na obdobje, ko ga telo samo ne more dovolj ustvariti. Nacionalni inštitut za javno zdravje ugotavlja, da je sončno obsevanje pri nas jeseni in pozimi prešibko za zadostno lastno tvorbo. Hkrati inštitut opozarja, da jemanje dopolnil za splošno populacijo ni samoumevno – priporoča ga šele, ko pomanjkanje potrdi krvni izvid.

T.B.
Deli:
Svetovni dan vitamina D: zakaj nam ga od jeseni do pomladi primanjkuje
Simbolična fotografija | Foto: KN Media

Svetovni dan vitamina D, 2. november, je umeščen v čas, ko se v naših krajih začne obdobje, v katerem telo vitamina D iz sonca praktično ne more več tvoriti.

Večino ga naredi telo samo, a le ob dovolj močnem soncu

Vitamin D je po svoji poti v telo drugačen od večine drugih vitaminov. Nacionalni inštitut za javno zdravje navaja, da človek, ki se v Sloveniji redno zadržuje na prostem, približno 80 do 90 odstotkov vitamina D ustvari sam ob izpostavljenosti soncu, le 10 do 20 odstotkov pa ga dobi s hrano.

Prav zato je jesen in zima kritično obdobje. Inštitut ugotavlja, da je sončno obsevanje v Sloveniji v teh mesecih prešibko za zadostno lastno tvorbo vitamina D.

Na Koroškem je to še izrazitejše. Danes je v Slovenj Gradcu sonce vzšlo ob 6.42 in bo zašlo ob 16.43, v ozkih dolinah pod strmimi pobočji pa izgine za grebenom precej prej. Čas, ko bi bil kdo sploh lahko na soncu, je torej kratek, poleg tega so ljudje takrat večinoma v službi ali šoli, sonce nizko nad obzorjem pa je tudi sicer šibko.

Koliko ga je priporočljivo zaužiti

Nacionalni inštitut za javno zdravje priporoča dnevni vnos 20 mikrogramov vitamina D za odrasle in otroke, starejše od enega leta. Za dojenčke do dvanajstega meseca starosti je priporočeni vnos 10 mikrogramov na dan.

Priporočilo se je v preteklosti zvišalo – prej je znašalo pet mikrogramov –, in sicer na podlagi referenčnih vrednosti nemško govorečega prostora.

Pomembna je tudi zgornja varna meja. Po oceni Evropske agencije za varnost hrane naj skupni dnevni vnos iz vseh virov pri odraslih in otrocih, starejših od enajst let, ne presega 100 mikrogramov, pri otrocih do desetega leta pa 50 mikrogramov. Glavni znak previsokega vnosa je povišan kalcij v krvi in seču.

Hrane same ni dovolj

Vitamina D je v hrani razmeroma malo. Med viri inštitut navaja mastne ribe, jajca ter mlečne in maščobne izdelke, ki so z vitaminom D obogateni. Prav zato hrana sama praviloma ne more nadomestiti tega, kar telo poleti ustvari na soncu.

Komu grozi pomanjkanje

Med skupinami z večjim tveganjem inštitut navaja kronično bolne in tiste, ki so večinoma v zaprtih prostorih, ljudi, ki se morajo soncu izogibati, temnopolte osebe, nosečnice in doječe matere, dojenčke in otroke ter ljudi s prebavnimi in presnovnimi motnjami, z odvisnostjo in tiste, ki redno jemljejo zdravila.

Pri dojenčkih materino mleko ne zagotovi dovolj vitamina D, zato je v prvih dveh letih priporočeno dodajanje desetih mikrogramov na dan. Pomanjkanje v tem obdobju povzroča rahitis.

Pri starejših, ki so večinoma v zaprtih prostorih, je lahko izguba kostne mase hitrejša. Inštitut poudarja, da naj dodajanje poteka po nasvetu zdravnika in ob zadostnem vnosu kalcija.

Vir: NIJZ

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Komentarji z žaljivimi, rasističnimi, diskriminatornimi ali nezakonitimi vsebinami bodo odstranjeni. Pravila komentiranja →

Nalagam komentarje...
Občine: Slovenija
Kategorije: Novice
Ključne besede: NIJZ sonce vitamin d vitamini

Več iz kraja Slovenija

Več iz kategorije Novice