V zadnjih letih je tako v Sloveniji ob splošnem trendu zmanjševanja skupne porabe energije v gospodinjstvih opazen tudi trend prehoda številnih gospodinjstev z lesnih goriv, torej drv, sekancev in peletov, na druge energente, predvsem na električno energijo.
V letu 2024 so lesna goriva predstavljala 32 odstotkov skupne porabe energije v gospodinjstvih, kar je nekoliko manj kot leto prej in hkrati najmanj v obdobju od leta 2004. Pred približno 20 leti je bil njihov delež še nad 40 odstotki, kakšno leto tudi bližje 50 odstotkom. Največji delež je medtem predlani predstavljala električna energija s 35 odstotki, katere pomen v strukturi porabe energije gospodinjstev se v zadnjih letih povečuje, saj je bil pred 20 leti pri okoli 20 odstotkih.
V obdobju 2007-2016 so gospodinjstva v povprečju porabila okoli 1,5 milijona ton lesnih goriv letno, v obdobju 2017-2022 se je povprečna letna poraba zmanjšala na približno 1,2 milijona ton, v letih 2023 in 2024 pa je znašala že nekaj manj kot milijon ton, piše v najnovejši analizi stanja na trgu lesa, ki jo je gozdarski inštitut objavil pred dnevi.
K temu prispevata tudi velika gozdnatost Slovenije in dejstvo, da ima pomemben delež gospodinjstev na voljo les iz lastnega gozda. Še vedno tudi velja, da lahko lesna goriva ob trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, ustrezni kakovosti in uporabi sodobnih kurilnih naprav predstavljajo pomembno alternativo fosilnim gorivom ter prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Za gospodinjstva z lastnim virom lesa imajo pomembno vlogo tudi z ekonomskega vidika, saj lahko zmanjšujejo odvisnost od kupljenih energentov, hkrati pa njihova lokalna proizvodnja in raba prispevata h krepitvi lokalnih gozdno-lesnih verig in gospodarstva. Večja uporaba električne energije, predvsem pri prehodu s starejših kurilnih naprav na lesno biomaso na učinkovite električne sisteme ogrevanja, kot so toplotne črpalke, lahko medtem prispeva k zmanjševanju lokalnih emisij onesnaževal zraka.
Vpliv na emisije toplogrednih plinov pa je odvisen od načina proizvodnje porabljene električne energije. Obenem večja elektrifikacija ogrevanja povečuje pomen zanesljive oskrbe z električno energijo in gibanja cen električne energije. Gozdarski inštitut je sicer leta 2011 vzpostavil celovit sistem spremljanja cen lesnih goriv na trgu.
Do letos so cene spremljali dvakrat na leto - pred in po kurilni sezoni - tem letom pa je inštitut uvedel četrtletno zbiranje cen. V Sloveniji sicer lesna goriva še vedno sodijo med cenovno ugodnejše vire energije, se pa v zadnjih 15 letih ob vmesnih nihanjih trendno zvišujejo. V celotnem obravnavanem obdobju je bil med primerjanimi energenti najdražji vir energije kurilno olje, za katerega so značilna tudi izrazita nihanja cen.
Letos so zaradi rasti cen naftnih derivatov v luči vojne na Bližnjem vzhodu in nadaljevanja vojne med Ukrajino in Rusijo še posebej narasle. Cena zemeljskega plina se je od leta 2021 izrazito zviševala, od leta 2024 večinoma upadala, v zadnjih mesecih pa je začela spet intenzivneje rasti. Avgusta, ko je gozdarski inštitut objavil zadnje primerjave cen lesnih goriv, je cena kurilnega olja znašala preračunano povprečno 149 evrov na megavatno uro (MWh), cena peletov, ki so bili najdražji med obravnavanimi lesnimi gorivi, pa 97 evrov na MWh oziroma 35 odstotkov manj. Razlika med ceno drv in kurilnega olja je avgusta medtem prvič po letu 2022 presegla 50 odstotkov.
Najcenejši so bili lesni sekanci, katerih cena je bila za 75 odstotkov nižja od cene kurilnega olja. Za cene lesnih goriv je sicer značilna sezonska dinamika, saj so praviloma višje ob začetku kurilne sezone in nižje ob njenem zaključku. Zato je pri naslednji četrtletni primerjavi cen ob koncu leta, torej ob začetku kurilne sezone, mogoče pričakovati vnovično zvišanje cen, so še zapisali v gozdarskem inštitutu.
