Svetovni dan čebel so Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, prvič pa smo ga obeležili leto pozneje. Namenjen je krepitvi zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele in vsi drugi opraševalci za kmetijstvo in biotsko raznovrstnost.
Da so čebele za naše preživetje na tem planetu izredno pomembne, opozarja tudi letošnji svetovni dan čebel. Osrednja tema, to je do opraševalcev prijazna kmetijska pridelava, naslavlja prispevek čebelarjev in vlogo čebel in ostalih divjih opraševalcev pri povečanju prehranske varnosti, izboljšanju življenja in zagotavljanju ekosistemskih storitev za kmetijstvo.
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti, pravijo na kmetijskem ministrstvu.
Razglasitev svetovnega dneva čebel po njihovih navedbah pomeni pomembno nadgradnjo in povezovanje držav v skrbi za čebele in ostale opraševalce na globalni ravni. “S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva in čebelarstva, strokovnim izobraževanjem čebelarjev ter prilagajanjem pristopov in tehnologij čebelarjenja ter sajenjem medovitih rastlin, ki so bolj odporne na spreminjajoče se podnebje, lahko stanje pomembno izboljšamo,” so zapisali.
“Govoriti o zmanjšanju svetovne lakote brez zagotavljanja pogojev za obstoj čebel in drugih opraševalcev je metanje peska v oči,” pa opozarja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Kot ugotavlja, se zavedanje o pomenu čebel in drugih opraševalcev iz leta v leto povečuje, zasluge za to pa pripisuje tudi svetovnemu dnevu čebel.
Danes je že vsaka tretja žlica hrane odvisna od opraševanja, čebelji pridelki pa so bogat vir nujno potrebnih hranil. Noč ob tem opozarja na vremenske razmere v letošnji pomladi, ki čebelam ne prizanašajo. Preprosto letos čebele iz narave niso prinesle skoraj nič, pa ne za čebelarja, pač pa za svoje potrebe. Zato je čebelarjeva skrb za preživetje čebel nujna in brez krmljenja v tem času bi od lakote umrle, je zapisal.
Slovenski čebelarji si prizadevajo, da bi pomen čebel in čebelarstva spoznali že najmlajši. Tako že vrsto let vsak tretji petek v novembru v šolah in vrtcih pripravijo tradicionalni slovenski zajtrk, pri katerem poleg z domačim maslom, jabolkom, črnim kruhom in mlekom postrežejo tudi z medom. Projekt je do danes prerasel slovenske meje in s pobudo za evropski medeni zajtrk zaživel v številnih državah Evrope in tudi izven.
Mladi imajo priložnost pokazati svoje znanje o čebelah in delu čebelarja na mednarodnem tekmovanju, ki poteka od leta 2010. Letos ga bo gostila Slovenija, in sicer se bodo tekmovalci v starosti od 12 do 18 let v začetku julija zbrali v Ivančni Gorici, kjer se bodo soočili s 15 čebelarskimi izzivi ter prikazali čebelarsko znanje in spretnosti po različnih sklopih oziroma delavnicah.
Jeseni pa bo Čebelarska zveza Slovenije začela izvajati mednarodno šolo Antona Janše. Sodelovali naj bi najboljši slovenski in tudi tuji strokovnjaki, cilj pa je, da doživi sloves šole, kot jo je šola, ki jo je v času cesarice Marije Terezije na Dunaju vodil začetnik modernega čebelarstva Anton Janša.
V Sloveniji je bilo leta 2021 po podatkih Statističnega urada RS 213.000 čebeljih panjev, v povprečju pa je vsak prebivalec zaužil 620 gramov medu. Za kilogram medu je bilo treba lani odšteti v povprečju 12 evrov, na tržnicah pa ga je bilo prodanega 66,4 tone iz lastne proizvodnje, medtem ko smo ga 1188 ton uvozili.
Ob svetovnemu dnevu čebel v teh dneh tako v Sloveniji kot po svetu potekajo številni dogodki. Osrednji mednarodni dogodek je Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo pripravila v petek, ko so strokovnjaki z vsega sveta na hibridnem dogodku z naslovom Angažirajmo se za čebele in opraševalcem prijazno kmetijsko proizvodnjo predstavili različne načine čebelarjenja ter raznolikost čebel in divjih opraševalcev.
V Sloveniji bo osrednji dogodek danes v Celju v okviru čebelarskega praznika, katerega vsako leto na soboto, ki je najbližje 20. maju, organizira Čebelarska zveza Slovenije. V sredo pa bodo v predsedniški palači v Ljubljani podelili nagrado zlata čebela, najvišjo državno nagrado na področju promocije, ohranjanja in raziskav čebel in drugih opraševalcev.
