Revščina v družbi blaginje po prepričanju varuha človekovih pravic Petra Svetine ni dopustna. Po njegovih besedah je nujno vlagati v javno dostopno zdravstvo in šolstvo, kjer dosegljivost storitev ne bo odvisna od višine posameznikovih sredstev. Nadalje je treba po njegovi oceni poskrbeti, da bodo ljudje za svoje delo dostojno plačani. Prav tako so nujni programi socialnega vključevanja in skupnostne skrbi, več pozornosti pa mora država nameniti tudi ustrezni stanovanjski politiki, je naštel.
Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS), Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje in Unicef Slovenija v praksi vidijo velike težave, ki jih po njihovem mnenju brez konkretne pomoči vlade ne bo mogoče odpraviti. Po pomoč se vračajo družine, ki so jim pomagali med finančno krizo, izpostavljajo v ZPMS. Unicef pa kot nedopustno navaja, da je lani pod pragom revščine živelo 41.000 otrok.
Akademija za socialne vede medtem ugotavlja, da je država pri odpravljanju socialnih stisk brez koncepta in da to področje zapostavlja 30 let. Tako aktualna vlada kot vse prejšnje po njihovem mnenju pri reševanju težav ne vidijo dlje od proračunskih omejitev in manjših sprememb zakonodaje.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj pa je v poslanici ob mednarodnem dnevu izpostavil, da je vlada z ukrepi za zajezitev epidemije pomagala ljudem preživeti z različnimi dodatki, transferji, zamiki rokov plačila in oprostitvami plačila. S predlogi novel zakonov, ki so že poslani v obravnavo na vladi, pa bodo omogočili bolj pravičen sistem socialnih transferjev, trg dela bo še bolj učinkovit, brezposelni pa bodo prišli do dela še hitreje, je napovedal.
Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je lani znašala 12,4 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več kot leto prej. To pomeni, da je moralo z manj kot 739 evrov na mesec preživeti približno 254.000 prebivalcev. Tveganju socialne izključenosti je bilo medtem lani izpostavljenih 15 odstotkov prebivalcev oz. vsak sedmi prebivalec, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Med 254.000 osebami, ki so lani tvegali revščino, je bilo 97.000 upokojencev ali 19,5 odstotka vseh upokojencev. Delovno aktivnih je bilo 46.000, brezposelnih pa 38.000.
Glede na starost se je stopnja tveganja revščine znižala za stare od 25 do 29 let in za stare 75 let ali več. Prav tako se je znižala za gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, za enostarševska gospodinjstva in za gospodinjstva vsaj treh odraslih brez vzdrževanih otrok.
Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila lani najvišja v koroški, najnižja pa v posavski statistični regiji.
V EU je lani glede na podatke Eurostata na pragu revščine oziroma socialne izključenosti živelo več kot petina prebivalcev.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini z namenom, da bi opozorili na problem revščine v svetu in spodbudili aktivnosti za njeno zniževanje.
