Spremenjena pravila glede testiranja. Slovenski laboratoriji na robu zmogljivosti kličejo po pomoč v tujino

Ob strmem naraščanju koronavirusnih okužb je ministrstvo za zdravje spremenilo protokol za PCR-testiranje. To bo, razen za rizične skupine, od srede namenjeno le še potrjevanju pozitivnih izvidov hitrega testa ali samotesta, je povedal državni sekretar Franc Vindišar. Samoplačniški PCR-testi bodo tako morda možni le pri zasebnikih.
-covid virus test

Za osebe brez simptomov je po novem protokolu predvideno, da opravijo hitri antigenski test ali se samotestirajo. V primeru pozitivnega izvida gredo na PCR-testiranje, ob tem pa morajo predložiti fotografijo testa ali test, ki ga prinesejo na testirno točko, ter osebni dokument.

Osebe z znaki respiratorne okužbe pa novi protokol testiranja deli na dve skupini. V prvi so ranljive skupine, kot so kronični bolniki in bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, nosečnice ter otroci. Ti v primeru simptomov o tem obvestijo osebnega zdravnika, ki jih naroči na PCR-tesiranje.

Ostali simptomatski bolniki bodo najprej morali opravili hitri testi ali se bodo samotestirali. V primeru pozitivnega izvida se po že uveljavljenem protokolu na PCR-testiranju oglasijo s pozitivnim izvidom hitrega antigenskega testa ali samotesta.

Če je izvid hitrega testa pri osebi z znaki respiratorne okužbe negativen, se mora posameznik kljub temu samoizolirati in v izolaciji ostati do tri dni, v tem primeru lahko koristi bolniški stalež. Če se težave po treh dneh nadaljujejo, o tem obvesti zdravnika, ki ga naroči na PCR-testiranje.

V primeru pozitivnega izvida se je treba izolirati za 10 dni, oseba pa dobi tudi veljavno kodo QR za digitalno covidno potrdilo, s katerim dokazuje svojo prebolelost.

Če pa težave v tem času, torej treh dneh, izzvenijo, lahko po besedah Vindišarja rečemo, da posameznik ni okužen z novim koronavirusom, tako kot tudi v primeru negativnega izvida PCR-testa.

Slovenski laboratoriji na robu zmogljivosti kličejo po pomoč v tujino

Slovenski laboratoriji se soočajo z izjemnim porastom obsega testiranj na koronavirus, saj se je pritok vzorcev v primerjavi s prejšnjim ponedeljkom skoraj podvojil, je danes na vladni novinarski konferenci povedala direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Tjaša Žohar Čretnik. Napovedala je iskanje pomoči v tujini.

Kot je povedala Žohar Čretnikova, so samo v ponedeljek v laboratorije Inštituta za mikrobiologijo in NLZOH prejeli skoraj 20.000 vzorcev, tako da so njihove zmogljivosti na zgornji meji možnega, vzorcev pa je iz dneva v dan več.

Povprečni pretočni čas, ki je skozi vso epidemijo covida-19 v zadnjih dveh letih povprečno znašal manj kot šest ur in je bil izjemen tudi v evropskem merilu, se je zato začel podaljševati, rezultate, ki so jih doslej zagotavljali najpozneje v 24 urah, pa odslej lahko zagotovijo šele v 48 urah, je dodala.

Ocenjujejo, da bodo z novim protokolom prihranili med 30 in 35 odstotkov sedanjega PCR-testiranja, hkrati pa si prizadevajo tudi za pomoč iz tujine. “Pričakujemo, da bomo z vsemi temi novostmi zmogli dneve, ki prihajajo,” je pojasnila Žohar Čretnikova.

V zadnjem dnevu niso uspeli analizirati vseh vzorcev, ki so prispeli v popoldanskih in večernih urah, čeprav vse aparature tečejo neprekinjeno in tudi ponoči. Ostalo jim je še med 2000 in 3000 vzorcev, ki so jih procesirali danes dopoldne.

Kot je še povedala, različica omikron trenutno v Sloveniji že močno prevladuje, saj delež v večini njihovih laboratorijev presega 90 odstotkov, ta delež je trenutno nižji le še na območju Pomurja in Podravja.

Sicer pa se omenjena različica, glede na evropske baze podatkov, zdaj že kaže kot milejša in zahteva manj hospitalizacij, je navedla direktorica NZLOH. Po njenih besedah stroka zaradi zelo kratkih izkušenj in hitrega vdora različice vsega še ne ve. Ob tem je spet posvarila, da kljub temu obolevanje veliko večjega števila ljudi kot doslej lahko povzroči učinek množičnosti in prav tako napolni bolnišnice, zato bi moralo biti cepljenje proti covidu-19 še naprej najpomembnejši ukrep.

V zvezi z napovedanim iskanjem pomoči laboratorijev iz tujine je povedala, da je od prejšnjega tedna že objavljen evropski postopek javnega naročanja, pri čemer bi odgovornost za celoten proces prevzel NLZOH. Med razpisnimi pogoji je navedeno tudi, da mora biti rezultat zagotovljen v 48 urah, zato računajo predvsem na laboratorije iz bližnjih držav, ki bodo sposobni zagotavljati tak odzivni čas in bodo tudi imeli proste zmogljivosti.

V slovenskih laboratorijih manevrskega prostora ni več veliko, saj NLZOH lahko zagotovi maksimalno med 9000 in 10.000 vzorci dnevno. Ponoči na polno delata laboratorija v Mariboru in Celju, ob tem pa je spomnila, da je tudi ostala njihova diagnostika v primerjavi z letom 2019 na stotih odstotkih, kar pomeni, da v celoti opravljajo tudi redno mikrobiološko diagnostiko.

Na vprašanje o zanesljivosti hitrih antigenskih testov je Žohar Čretnikova pojasnila, da ti precej zanesljivo lovijo tiste z velikim virusnim bremenom, saj je nevarnost za lažno negativni rezultat v tej skupini nižja od pet odstotkov. Tako po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije kot tudi Evropskega centra za nalezljive bolezni je zato uporaba hitrih testov zadosten dokaz za okužbo, kadar imamo visoko stopnjo obolevnosti, je še dodala.

Tudi direktor Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Miroslav Petrovec je zjutraj za Televizijo Slovenija stanje v laboratorijih zaradi povečanega obsega analize brisov, odvzetih za PCR-testiranje, označil kot katastrofično. “Vsi, ki delajo na diagnostiki covida-19, so na robu zloma, prav tako laboratoriji,” je dejal.

Dogodki

Preberi še

Iščeš službo?

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.