Nadzorovanih povzročiteljev bolezni rastlin je v Evropi približno 420, še bolj pomembni pa so tisti, ki ji pri nas še ni, zato morajo raziskovalci neprestano slediti dogajanju po svetu, pojasnjuje raziskovalka Maja Ravnikar. Le na ta način lahko s hitro in zanesljivo laboratorijsko analizo ugotovijo prisotnost škodljivcev, še preden se razširijo.
Zaradi rastlinskih bolezni in škodljivcev vsako leto izgubimo do 40 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov, okužene rastline so namreč neprimerne za prodajo zaradi neprimerne oblike, teksture, barve, nezmožnosti cvetenja in tvorbe plodov in semen ali celo zaradi strupenosti, ki jih povzroči okužba.
Cilj raziskovalcev je zato s hitro in zanesljivo laboratorijsko analizo ugotoviti prisotnost povzročiteljev bolezni, še preden se razširijo. Vse raziskave namreč kažejo, da so stroški preventive vstopa in širjenja bolezni bistveno manjši – znašajo manj kot odstotek gospodarske škode, ki bi nastala v primeru razširitve bolezni, je v pogovoru za STA povedala vodja oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na Nacionalnem inštitutu za biologijo Maja Ravnikar.
Slovenski raziskovalci v svetovnem vrhu
Slovenski raziskovalci se na področju biologije mikroorganizmov in razvoja novih metod za zgodnje odkrivanje mikrobov uvrščajo v sam svetovni vrh. Zaradi vrhunskih rezultatov je bil inštitut imenovan v dvojico evropskih referenčnih laboratorijev za povzročitelje bolezni rastlin, in sicer za viruse, viroide in fitoplazme ter za bakterije.
Cilj delovanja referenčnih laboratorijev je, da bodo v EU uradni nadzori in druge uradne dejavnosti temeljile na diagnostičnih metodah, ki izpolnjujejo najsodobnejše znanstvene standarde ter zagotavljajo točne, zanesljive in primerljive rezultate.
Posluha politike za znanost ni
Čeprav je področje zdravja rastlin izjemnega pomena za gospodarstvo, socialni razvoj, blaginjo ljudi in turizem, pa je v politiki zanj, kot tudi za znanost na sploh, premalo posluha, opaža Ravnikarjeva. Slovenija je po njenem mnenju ena redkih držav, kjer je stabilnega financiranja za znanost in stroko na tem področju odstotkovno zelo malo, kar pomeni, da raziskovalci pomemben del svojega časa porabijo za pisanje prijav vseh vrst projektov, kar zmanjšuje kakovost njihovega dela.
“Stvari, ki jih razvijamo na tako visoki ravni, so zelo ranljive. Dovolj je, da odide le nekaj ključnih ljudi in lahko pride do velikih posledic za celotno slovensko gospodarstvo. Preventiva je tako minimalen strošek proti kurativi, da bi politika to morala razumeti,” je prepričana Ravnikarjeva.
Vzroki za širjenje bolezni in škodljivcev
Število povzročiteljev bolezni rastlin se iz leta v leto povečuje, saj z mednarodno trgovino in migracijami k nam pogosteje prihajajo organizmi z drugih koncev sveta. Nekateri med njimi se na novih območjih lahko ustalijo in začnejo povzročati škodo, tudi na rastlinah. Med takimi tujerodnimi organizmi je veliko tujerodnih hroščev, ki na nova območja pridejo z živimi lesnatimi rastlinami, lesom in leseno embalažo.
K širjenju bolezni prispevajo tudi podnebne spremembe, zaradi katerih povzročitelji bolezni in prenašalci danes mnogo lažje prezimijo. Pomemben faktor pa je tudi onesnaženje, ki rastlinam povzroča stres, niža njihovo odpornost in povečuje dovzetnost za škodljivce. “Enako kot pri ljudeh – če smo polni vitaminov, naspani in se rekreiramo, bomo težje zboleli kot nekdo, ki je utrujen in se slabo prehranjuje.”
Bolezni rastlin in njihovo zdravljenje so podobni kot pri živalih ali ljudeh, le da rastline pogosto dojemamo kot samoumevne, zato jim ne posvečamo dovolj pozornosti, je poudarila Ravnikarjeva.
Pripravljajo se na virus paradižnika
Takoj ko raziskovalci na NIB zaznajo, da se je v državah s podobnimi klimatskimi pogoji pojavil škodljivec, že začenjajo razvijati metode za njegovo detekcijo, ki jih nato v praksi uporablja NIB, ki opravlja javno službo za Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, s katero raziskovalci sodelujejo že več kot 20 let.
Raziskovalci trenutno največ pozornosti namenjajo pripravam na virus rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki že pustoši po evropskih državah, in na preprečitev njegovega vstopa v Slovenijo.
Virus je bil prvič identificiran na paradižnikih v Jordaniji leta 2015, kasneje pa tudi v drugih evropskih državah, nazadnje so ga pred nekaj dnevi prvič potrdili tudi v Franciji, kjer je paradižnik pomembna gospodarska dejavnost. V Sloveniji ga še niso zaznali.
Kot je pojasnila Ravnikarjeva, gre za izjemno agresiven in zelo obstojen virus, ki lahko na rastlinah in rastlinjakih preživi tudi več mesecev, prenaša pa se tudi z vodo, semeni in plodovi. Uniči lahko od 30 do 70 odstotkov pridelka, v nekaterih primerih pa tudi celoten pridelek. Ukrepi za izkoreninjenje virusa so zato strogi in zahtevajo popolno uničenje okuženih nasadov ter razkuževanje rastlinjakov in orodja.
Uvoz paradižnika v Slovenijo iz držav, kjer je virus prisoten, sicer poteka prek Luke Koper, zato tam poteka inšpekcijski nadzor, raziskovalci pa njihove vzorce po potrebi analizirajo. Pri paradižniku se osredotočajo predvsem na analizo vzorcev semen, uvoženih iz držav s prisotnim virusom, s čimer zagotavljajo določeno stopnjo varnosti za uporabo semen na slovenskem tržišču. Eno samo seme namreč zadošča, da se virus razširi po celem nasadu, je pojasnila Ravnikarjeva. Poleg paradižnika virus okuži tudi papriko.
