Slovenjgraška bolnišnica je lani ustvarila 48,9 milijona evrov celotnih prihodkov, kar je dobrih pet odstotkov več kot leta 2018. Lanska izguba je znašala 746.435 evrov, leta 2018 pa 514.000 evrov. Vzrok izgube tiči v tem, da strošek dela s cenami zdravstvenih storitev ni pokrit, ocenjuje direktor bolnišnice Janez Lavre.
Kot je Lavre povedal na današnji novinarski konferenci, so za leto 2019 skladno z usmeritvami ob pripravi sanacijskega programa načrtovali uravnoteženo poslovanje. Lansko poslovanje je ocenil kot dobro, kljub temu, da ni bilo uravnoteženo kot v primeru nekaterih bolnišnicah, ki so v sanaciji.
Po Lavretovih besedah se je treba zavedati, da strošek dela, ki znaša 1,1 milijona evrov, s cenami zdravstvenih storitev ni pokrit, čeprav so se vlada in sindikati dogovorili o višjih plačah. “Dokler je takšno stanje ne moremo pričakovati, da bomo poslovali z dobičkom. V mojih mandatih je bolnišnica vedno poslovala pozitivno, ko je bil v ceni zdravstvenih storitev pokrit strošek dela,” je pojasnil Lavre.
Postregel je tudi s podatkom, da izguba iz preteklih let znaša 3,5 milijona evrov in da je lani strošek dela stal 27,9 milijona evrov, kar je 9,2 odstotkov več kot leta 2018, strošek materiala pa je ostal na ravni leta 2018 in je znašal 13,5 milijona evrov.
VIDEO: Izjava direktorja bolnišnice Slovenj Gradec, Janeza Lavreta:
[aiovg_video id=129442]
Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Lavre pričakuje kmalu poračun za leto 2019, kar bo izboljšalo likvidnostne razmere v bolnišnici, vendar se bodo te razmere junija ponovno poslabšale, saj takrat bolnišnica mora izplačati regres za letni dopust.
Dejal je tudi, da se slovenjgraška bolnišnica sooča s kadrovskimi težavami, saj jim med drugim primanjkuje pet internistov, po dva urologa, anestezista in ortopeda, sedem zdravnikov urgentne medicine in en dermatolog. “Te kadrovske težave rešujemo na različne načine, enostavnih rešitev ni,” pravi Lavre.
Ocenil je, da lani niso bili učinkoviti niti pri optimizaciji kadra zdravstvene administracije. Skupno je bilo lani v slovenjgraški bolnišnici zaposlenih 881 ljudi, kar je 2,56 odstotka več kot leto prej.
Najdaljše čakalne dobe pa slovenjgraška bolnišnica beleži na ortopediji, urologiji, operacijah krčnih žil in ultrazvoku srca ter ožilja.
Po Lavretovih napovedih bodo z aprilom z namenom zmanjšanja stroškov poslovanja prevzeli receptorsko službo in sami začeli čistiti bolnišnico, za trboveljsko bolnišnico pa bodo začeli opravljati mikrobiološke preiskave. Letos naj bi bolnišnica kupila gama kamero in angiograf.
Bolnišnica je sprejela tudi ukrepe za morebitne bolnike okužene s koronavirusom. Tako so pred tednom dni postavili bivalni kontejner s predprostorom, v katerem bodo obravnavali tovrstne bolnike. Lavre je še dodal, da imajo dovolj zaščitne opreme. Več TUKAJ.
