Slovenija po indeksu enakosti spolov na 11. mestu med članicami EU

Evropski inštitut za enakost spolov je objavil najnovejše rezultate merjenja indeksa enakosti spolov, s poudarkom na zaposlovanju in delu v digitalnem svetu. Slovenija se v letu 2020 umešča na 11. mesto med vsemi državami članicami, kar je za 0,2 točke pod evropskim povprečjem (67,9), so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Slovenija je v letošnjem letu napredovala le na področju denarja. V primerjavi z lanskim letom so tako ženske kot moški prejeli višji povprečni neto dohodek, prav tako pa se je za 0,4 % zmanjšala stopnja tveganja revščine pri ženskah.
chance-3335805_1920

Indeks, v katerega so vključene vse države članice EU, pokaže koliko je posamezna država članica oddaljena od enakosti spolov na lestvici od 1 do 100, kar predstavlja popolno enakost spolov, ter kakšno je evropsko povprečje. Vključuje šest ključnih področjih, to so delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje ter presečno področje nasilje.

Švedska ponovno sega na vrh indeksa (83,8), sledi ji Danska (77,4) in Francija (75,1), najslabše pa Romunija (54,4), Madžarska (53,0) in Grčija (52,2), ki je ponovno na zadnjem mestu.

Slovenija na 11. mestu

Na podlagi dveh indikatorjev, ki merita področje dela (udeležba na trgu dela ter segregacija in kakovost delovnih mest), je Slovenija dosegla za 0,2 točke manj glede na lansko leto, in sicer zaradi povečanja spolne segregacije pri zaposlovanju. V Sloveniji izziv za prihodnost predstavlja spolna segregacija na področju izobraževanja. 41,2 odstotkov študentk v primerjavi s 16,8 % študentov se šola na področju izobraževanja, zdravstva in blaginje ali humanistike in umetnosti. Pri tem Slovenija ne odstopa bistveno od povprečja Evropske unije, v sporočilu navajajo na ministrstvu.

Dodajajo še, da so podatki na področju časa enaki podatkom iz leta 2017, saj se raziskava o porabi časa izvaja periodično. Novi podatki bodo tako na razpolago prihodnje leto. Podatki za leto 2016 kažejo, da 35 % žensk v primerjavi z 28 % moških vsaj eno uro na dan opravlja skrbstveno delo ali pomaga pri izobraževanju družinskih članov in članic, trikrat več žensk kot moških vsaj eno uro na dan opravijo za gospodinjska opravila.

Na področju moči je Slovenija dosegla 55,0 točke, kar je v primerjavi z lanskim letom za 2,6 točke manj. Statistika je posledica nižjega števila ministric v vladi, poslank v državnem zboru ter svetnic v občinskih in mestnih svetih. Znižal se je tudi delež žensk v upravah največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi, kot tudi delež žensk v upravi centralne banke.

Na področju zdravja Slovenija dosega 86,9 točke oziroma za 0,2 točki manj kot lani. Podatki kažejo, da moški svoje zdravje še vedno ocenjuje bolje kot ženske, kljub temu da je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju 6 let višja v primerjavi z moškimi. Razlik v spolu pa ni mogoče zaslediti pri dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Zaposlovanje in delo v digitalnem svetu

Digitalizacija in nove tehnologije igrajo ključno vlogo pri vzpostavljanju zaupanja in pospeševanju vključevanja več žensk na trg dela. Podatki za Slovenijo izpostavljajo izziv spolne segregacije na področju izobraževanja in zaposlenosti v digitalnem sektorju, saj se na tem področju izobrazi in zaposli več kot 80 % moških. Slovenija bo zato tej temi namenila pozornost v času predsedovanja Svetu EU, pravijo na ministrstvu.

VIR: gov.si, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.