Skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu prioriteta, a število čakajočih se veča

Skrajševanje čakalnih vrst je bilo v programih skoraj vseh strank visoko na prednostni listi, pa tudi vlade v odhodu. A od napovedi nujnih, celo udarniških ukrepov, je z izjemo dodajanja več denarja za storitve, kjer se najdlje čaka, ostalo bolj malo. V tem času pa se je povečalo število ljudi, ki na preglede in storitve čakajo nedopustno dolgo.

Prvi minister za zdravje v tej vladi Samo Fakin je že pred imenovanjem na zaslišanju na parlamentarnem odboru za zdravstvo septembra 2018 med kratkoročne prednostne naloge uvrstil skrajševanje čakalnih vrst. Takrat je izrazil prepričanje, da bi lahko čakalne dobe za specialistično-ambulantne storitve v enem letu skrajšali na nič ali 14 dni.

Potem ko se je po nekaj mesecih umaknil s tega mesta, je imel njegov naslednik Aleš Šabeder isto misijo. Lani poleti je v pogovoru za STA napovedal udarniško skrajševanje čakalnih vrst, v katerega bi vključili vse izvajalce – najprej javne zdravstvene zavode, zatem koncesionarje in, če bo potrebno, tudi zasebnike.

Poleg tega je napovedal ukrepe za odpravo razlogov za nedopustne čakalne vrste, septembra lani je povedal, da na ministrstvu zaključujejo akcijski načrt in predlog ukrepov ter preverjajo stanje kapacitet. Napovedal je tudi, da bodo vse skupaj predstavili najpozneje v dveh tednih.

Za skrajševanje čakalnih dob dodaten denar, ne pa tudi sistemski ukrepi

A akcijski načrt za obvladovanje čakalnih dob ni bil nikoli predstavljen, saj niti še ni končan. Ministrstvo za zdravje ga STA ne želi posredovati, saj da je še delovno gradivo. V zavrnitveni odločbi na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja so zapisali, da so “v primerjavi z akcijskim načrtom, ki bo nastal na podlagi tega, nekateri podatki v predlogu še nedodelani”.

So pa v odgovoru za STA opisali ukrepe, ki so predvideni delovnem gradivu akcijskega načrta. Gre za aneks tri k splošnemu dogovoru, s katerim je vlada v lanskem letu zagotovila 10 milijonov evrov za dodatne storitve oz. skrajševanje čakalnih vrst. Ker je bil aneks sprejet konec oktobra, so imeli izvajalci bistveno manj časa za izvedbo dodatnih storitev. Letos bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačal vse opravljene operacije hrbtenic in rame.

Lani so šli v pilotni projekt optimizacije čakalnih dob na ortopedski kliniki v Ljubljani in v izboljšanje kakovosti podatkov o čakajočih in čakalni dobi v sistemu eNaročanje. Pilotni projekt je nakazal smer nadaljnjih aktivnosti oz. ukrepov za obvladovanje čakalnih dob, zlasti dolgoročnih rešitev, kot so nove operacijske dvorane, kader in oprema, za kar pa trenutno sredstev ni.

Kratkoročni ukrepi, to je povečan obseg storitev, pa se izvajajo z dodatnimi ambulantami in delom zunaj rednega delovnega časa. So se pa ti ukrepi izvajali tudi pred pilotnim projektom, če so izvajalci dobili sredstva za dodatni program.

Načrtujejo pa tudi tehnične izboljšave ePosveta, ki je bil vzpostavljen za zmanjšanje neustreznega napotovanja na sekundarno raven. S temi izboljšavami bi postala storitev bolj uporabna izvajalcem, konkretnih rešitev pa niso predstavili.

Namesto ministrstva zbornica z interventnim zakonom za skrajševanje čakalnih vrst; podpora negotova

Šabedrova napoved, da bo za krajšanje akutnih čakalnih dob treba izkoristiti vse vire v zdravstvu, je sicer takrat dobila podporo v koaliciji, če bi bil ukrep začasne narave. A do konkretnega predloga ni prišlo.

Je pa v začetku januarja NSi v parlamentarni postopek vložila predlog interventnega zakona za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema, ki ga je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije. Z zakonom med drugim predlagajo, da bi ZZZS lahko začasno z vsemi primernimi izvajalci, tudi zasebniki, sklenil pogodbe, v katerih bo določeno, katere dodatne storitve in pod kakšnimi pogoji bodo opravili.

Podporo takšnemu zakonu so napovedali v SDS in SNS. V SAB menijo, da bi bil lahko zakon z določenimi dopolnili koristen za čakajoče bolnike, od tega bo verjetno odvisna tudi njihova podpora, medtem se v DeSUS še opredeljujejo do podpore, v SMC se bodo o tem pogovorili ta??? teden. Zakona ne podpirajo v LMŠ, SD in Levici.

Šabeder se je v odzivu na predlog interventnega zakona branil s tem, da še vedno nima pravih številk o čakalnih vrstah, za kar da je kriv NIJZ, češ da ne znajo ali nočejo urediti podatkov o čakalnih dobah.

A so mu na NIJZ takrat odvrnili, da so podatki o čakalnih seznamih z več kot 90-odstotno gotovostjo natančni in jasno kažejo na trend, ki je osnova za ukrepe. Ti pa so naloga ministrstva.

Na čakalnih seznamih vse več ljudi, vse več jih čaka nedopustno dolgo

Zadnje poročilo o čakajočih v sistemu eNaročanje, ki jih objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), kažejo, da je 1. decembra 2019 na prvi pregled čakalo okoli 91.312, to je 10.475 bolnikov oz. 13 odstotkov čakajočih več kot leto poprej.

Nad dopustno čakalno dobo za prvi pregled je v začetku decembra 2019 čakalo 35.762 ljudi, kar je 4529 oz. 14,5 odstotka čakajočih več kot na isti dan preteklega leta.

Na izbrane zdravstvene storitve je v začetku lanskega decembra čakalo 118.099 ljudi, to je 10.767 oz. 10 odstotkov čakajočih več kot na isti dan preteklega leta. Nad dopustno čakalno dobo je čakalo 39.462 oseb, kar je 50 oz. 0,1 odstotka čakajočih več kot leto prej.

Bolniki, ki so imeli napotnico s stopnjo nujnosti hitro in bi torej morali biti obravnavani v treh mesecih, so morali v začetku decembra najdlje čakati za žilne operacije (z izjemo operacij na arterijah), in sicer v povprečju 419 dni, za operacijo sklerozacije krčnih žil 196 dni in za angiografijo koronarnih arterij 103 dni.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila