Sedmi protikoronski zakon prinaša zamrznitev minimalne plače, dodatek za upokojence in pomoč gasilcem

Vlada namerava v kratkem v obravnavo v DZ poslati predlog že sedmega protikoronskega zakona, kot je razvidno iz osnutka, ki kroži v javnosti, pa bo ponudil dodatno pomoč gospodarstvu. Prinaša tudi solidarnostni dodatek za upokojence, zamrznitev minimalne plače ter pravno podlago za izvedbo množičnega testiranja na novi koronavirus.

Kot zahtevajo delodajalci, naj bi se minimalna plača 1. januarja 2021 ne zvišala. Nova formula za njen izračun naj bi bila uveljavljena šele 1. aprila, vendar bi šlo nato to zvišanje do konca septembra v breme države, je razvidno iz osnutka predlogov ukrepov, ki naj bi jih vključili v sedmi protikoronski zakon.

Upokojenci z najnižjimi pokojninami, to je do 714 evrov, naj bi solidarnostni dodatek prejeli skupaj z decembrsko pokojnino. Predviden je v treh različnih višinah, to je 130, 230 in 300 evrov. Družinam z najnižjimi prejemki pa namerava država izplačati solidarnostni dodatek v višini 50 evrov na otroka.

Za čas od oktobra do konca epidemije se vrača mesečni temeljni dohodek za verske uslužbence, in sicer po 700 evrov na mesec. Trajno naj bi se tudi izenačila višina izplačila prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev in samozaposlenih v kulturi.

Čeprav morajo biti trgovine ob nedeljah zaprte, pa sta predvideni dve izjemi – 27. decembra in 3. januarja. V nasprotnem primeru bi bile trgovine zaprte tri dni skupaj, kar pa pomeni večji obisk in s tem večjo možnost za okužbe v obdobju pred in po tem.

Pri delnem kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, so predvidene spremembe v smeri hitrejšega prejema pomoči in večje dostopnosti. Podjetja s področja turizma in gostinstva bodo v primeru upada prihodkov za več kot 70 odstotkov lahko dobila povračilo teh stroškov do višine 2000 evrov mesečno na zaposlenega in ne zgolj 1000 evrov, kot velja za vsa ostala.

Predvideni so še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Se pa uvajajo kazni za predložitev lažne izjave pri uveljavljanju tega ukrepa.

Očitno se je našla tudi rešitev za najemnike poslovnih prostorov, ki niso v lasti države ali občin in jim zato v primeru upada prihodkov zardi epidemije ne pripada oprostitev plačila najemnine. Sedmi protikoronski zakon naj bi jim omogočil lažji odstop od najemne pogodbe, podaljšanje pogodbe za določen čas ter odlog plačevanja najemnine.

Tako kot v prvem valu epidemije podjetjem v finančnih težavah ne bo treba vložiti predloga za začetek postopka stečaja ali prisilne poravnave, če je insolventnost posledica razglasitve epidemije. Finančni upravi pa bo zakon naložil, da lahko začne davčno izvršbo samo v nujnih zadevah.

Podjetjem, ki so prejela pomoč v okviru dosedanjih interventnih zakonov, a ne izpolnjujejo pogojev, prejete pomoči ne bo treba vrniti v enkratnem znesku, pač pa bodo to lahko storila v šestih obrokih.

Izvajalci cestnega prevoza potnikov so v skladu z dosedanjo protikoronsko zakonodajo upravičeni do pomoči za čas prvega vala epidemije ter zadnje tri mesece tega leta, zdaj pa naj bi se jim pomoč podaljšala za tri mesece, do marca oz. do konca epidemije. Pomoč lahko pričakujejo tudi avtobusne postaje. Delno kritje izpada prihodkov pa je predvideno tudi za železniški potniški promet.

Cestni prevozniki naj bi ponudili tudi ugodna posojila SID banke, prav tako podjetjem s področja turizma in gostinstva. Da bi omogočili zagon dejavnosti industrije srečanj, pa naj bi v zakon zapisali, da je udeležba na dogodku mogoča ob zagotovitvi testiranja za vse udeležence.

Zakon bo določil tudi pravno podlago, da se v Sloveniji izvede prostovoljno množično testiranje na prisotnost novega koronavirusa. Vsaj do konca prihodnjega leta naj bi vsem prebivalcem ponudil tudi cepljenje proti covidu-19.

Država naj bi financirala tudi nakupe hitrih testov v podjetjih, in sicer s po 40 evri na zaposlenega.

Z namenom zmanjševanja brezposelnosti med mladimi namerava vlada začasno določiti, da se morajo zaposleni s 40 leti pokojninske dobe in dopolnjenimi 65 leti starosti upokojiti.

Zaradi kadrovske stiske v zdravstvu pa se začasno ne bo zahtevalo dokazovanje znanja slovenskega jezika.

Zakon bo predvidoma segel tudi na področje kmetijstva. Za leto 2021 naj bi se ukinila časovna omejitev za opravljanje sezonskega dela v kmetijstvu, ki je zdaj določena pri 90 dneh. Določil se bo lahko začasni upravljalec kmetije, katastrski dohodek in pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest za fizične osebe pa se bosta začasno znižala.

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila

prijavi se

prijavi se v svoj račun