Redek nebesni pojav je bil viden in slišen tudi z Uršlje gore (FOTO)

  • Bralka

Ob včerajšnjem vstopu meteoroida v zemeljsko atmosfero smo bili priča redkemu pojavu superbolida. “Gre za pojav zelo svetlega meteorja, ki ga je mogoče videti tudi podnevi,” pravi geolog Bojan Ambrožič. Po predvidevanjih je razpadel precej nizko, verjetno na višini okoli 30 kilometrov, ocenjuje Jure Atanackov z Geološkega zavoda Slovenije. Med drugim je bil opažen tudi z Uršlje gore.

Bralka nam je posredovala fotografije, na katerih je med sprehajanjem s partnerjem po Uršlji gori v svoj objektiv ujela redek nebesni pojav.

“Opazila sva ga s pogledom od cerkve na Uršlji gori, ko je naenkrat zelo močno počilo. Viden je bil nad Šoštanjem, dim pa se je potem videl še dalj časa, okrog 20 minut. Na začetku nisem vedela za kaj točno gre, čeprav sem pomislila, da izgleda kot, da bi padel meteorit, doma pa sem potem preverila na spletu, da sem bila priča enkratnemu dogodku,” je po edinstvenem doživetju navdušeno razložila.

Po besedah Atanackova sicer prav natančnih informacij še ni, je pa že relativno jasno, da je meteoroid razpadel precej nizko nad površjem, verjetno na višini okoli 30 kilometrov. “Posnetki dimne sledi kažejo na to, da je verjetno prišlo do večje fragmentacije, po kateri je še naprej nadaljeval pot,” je povedal za STA.

Kot je pojasnil, je meteoroid ponavadi kamnita gmota, kamen, ki prileti v ozračje. Svetlobni pojav, ki spremlja pot tega meteoroida skozi ozračje, je meteor. Kar ostane in pade na tla, pa je meteorit. V tem primeru je šlo za meteoroid in meteor, meteoriti še niso potrjeni. A ko pride do tako močnih zvočnih pojavov, kot v tem primeru, ko se ga je slišalo desetine kilometrov naokrog, take meteorje skoraj vedno spremljajo tudi padci meteoritov, je dodal Atanackov.

Prvi podatki po njegovih besedah kažejo, da bi bil njihov padec najverjetneje na Hrvaškem, zato predvideva, da bodo njihovo iskanje najverjetneje organizirali hrvaški kolegi. Glede na lastnosti meteorja, je bil po mnenju Atanackova meteoroid verjetno velik nekaj deset centimetrov do morda metra ali še malo večji. Zaradi izpostavljenosti močnemu tlaku je meteoroid razpadel, kar je spremljal tudi zvočni pojav.

Sam se je doslej ukvarjal s tremi padci meteoritov v bližini. Leta 2007 se je zgodil skoraj identičen dogodek današnjemu – podnevi izjemno svetel meteor, viden na meji med Slovenijo in Hrvaško, s pokom, ki se ga je slišalo več deset kilometrov daleč. Takrat se je izkazalo, da je padel na območju hrvaških Delnic, izračunali pa so, da je bil vhodni, vstopni meteoroid velik malo več kot pol metra.

Podobna dogodka so zaznali še v Križevcih na Hrvaškem leta 2011 ter na Jesenicah leta 2009. Takrat je bil meteoroid bistveno manjši, a je povzročil dokaj močan pok. “Današnje dogajanje vseeno nakazuje, da gre za močnejšo zadevo. Da bi bil to 10-metrski objekt, si pa težko predstavljam, oziroma bom presenečen, če se izkaže za tako velikega,” je dejal.

Je pa ob tem spomnil tudi na meteoroid, ki ga je razneslo leta 2013 nad Rusijo, ki je bil velik 30 metrov. Udarni val pa je bil tako močan, da je prišel s 30 kilometrov višine, a je kljub temu lomil šipe ter ponekod celo podiral stene.

Geolog Bojan Ambrožič je za STA pojasnil, da smo bili danes priča redkemu pojavu superbolida. “Gre za pojav zelo svetlega meteorja, ki ga je mogoče videti tudi podnevi. Podobnega pojava na našem območju ni bilo vse od leta 2009, ko se je zgodil nad Karavankami,” je dodal. Po njegovih besedah so takrat na Mežaklji našli tri meteorite s skupno maso 3,6 kilograma.

Opozoril je, da bodo šele naknadne raziskave pokazale, ali je imel današnji dogodek večjo energijo kot dogodek leta 2009. “Takrat je bila masa meteoroida ob vstopu v atmosfero ocenjena na okoli 80 kilogramov, količina energije pa je odvisna od njegove mase, sestave in hitrosti. Po posnetkih je mogoče sklepati, da je bil današnji dogodek zelo intenziven, z veliko energije,” je dejal.

Po Ambrožičevih besedah je treba meteorite čim prej najti, saj so zelo občutljivi na zemeljske pogoje in zato hitro preperijo. Poudaril je, da meteoriti nosijo zelo pomembne zapise. Stari so namreč toliko kot naše osončje in lahko veliko povedo o njegovem nastanku.

Izračuni poti skozi ozračje so pri nas vsaj doslej in tudi v tem primeru bili aktivnost ljubiteljskih astronomov, na geološkem zavodu pa se ukvarjajo z geološkimi oziroma geokemičnimi analizami meteoritov, je še pojasnil Atanackov.

Vir: STA

Dogodki

Prosta delovna mesta

Zadnja obvestila