Psiholog Robert Masten je na popoldanski novinarski konferenci govoril o odgovornem ravnanju vseh nas. Kot je dejal, smo vsi v istem čolnu in lahko vplivamo na veliko stvari, zaradi katerih smo utrujeni. Bremena življenja, pa tudi trenutne krize, bomo prenašali samo, če jih osmislimo in prostovoljno prevzamemo, je dejal.
VIDEO: Novinarska konferenca
“Vse, kar odrasli človek počne v življenju, je zaradi dveh splošnih razlogov. Ker želi, ker v tem, kar počne, uživa, ker je smiselno, koristno zanj, ker je pomembno za druge, ali ker mora. Ubogljivost spada k drugi možnosti, prav tako neubogljivost,” pravi Masten z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete.
Cilj v življenju ljudi bi moral biti postati svobodna avtoriteta, ki se odloča in si prizadeva za pomembne in smiselne cilje, ki so hkrati v korist posameznika in v korist soljudi. Da tudi težke stvari sprejme nase, ker tako hoče. Izključno tako lahko človek po njegovem mnenju dobro prenaša težave in obremenitve v življenju.
Če vedenje ne temelji na tem, potem človek postane izčrpan. Zato je tako pomembno, da življenjski slog temelji na svobodnih izbirah, pravi Masten in dodaja, da je pot tega dolga. Pri tem so ključni starši, ki otrokom kot avtoritete postopoma nalagajo njim primerne naloge. “Tako kot bodo starši s svojim zgledom otrokom predstavili življenje, tako ga bodo videli. To kar smo, odraža razmere družin, iz katerih izhajamo. Če se starši spomnijo, da bi otroke vzgajali, ko jim ti “zrastejo čez glavo“, je vse mnogo težje, če ne prepozno. Vpitje na otroke nikoli ni vzgoja, ampak je znak, da so izgubili živce,” je dejal.
Masten je spregovoril tudi o položaju mladih v družbi pri nas in na Švedskem in o poti mladostnika v samostojnost. Ta se začne z otroštvom, ki, če bo brez problemov, v škodo otroka. V “vato zaviti“ otroci, ki imajo preveč svobode, bodo tudi kot odrasli pričakovali, da se bo svet prilagodil njim in bodo vsako omejitev doživljali kot krivico. Zdi se jim samoumevno, da vse dobijo, da jim vse pripada, da je svet zato, da izpolnjuje njihove želje.
Prav tako pa se v zdrave in zadovoljne ljudi težko razvijejo preveč omejevani in premalo podprti otroci. Ti s težavo zaupajo sebi in drugim in ne verjamejo, da lahko sami prevzamejo nadzor nad situacijo. Pot odraščanja mladostnikov je pogosto težka, a tudi zelo nagrajajoča in osvobajajoča, če se nanjo človek poda.
V EU se mladi najbolj zgodaj preselijo iz skupnega gospodinjstva na Švedskem. Švedska dekleta so takrat stara povprečno 17,6 let, fantje pa 18 let. Na Švedskem politika, usmerjena na mlade od 13 do 25 let, spodbuja prevzemanje aktivne vloge mladih v družbi. Zanimiva je primerjava, da 80 odstotkov mladih do 30 leta pri nas in v nekaterih južnoevropskih državah živi v gospodinjstvu s starši, v Skandinaviji pa je teh 10 odstotkov. Če je kdo pri 20 letih še pri starših, se ljudje sprašujejo, kaj je narobe z njim.
V Sloveniji ljudje različnih prepričanj v marsičem Švedsko jemljemo za zgled. Ima visok standard, razvito gospodarstvo, visok nivo javnih storitev in preko visoke stopnje individualne odgovornosti je pri njih možna visoka stopnja družbenega kompromisa. Tamkajšnja družba ceni vestnost, skromnost, osebno odgovornost in šele s tem svobodo. Pri nas pa so v ospredju druge vrednote kot na Švedskem, na primer družabnost in uživanje.
Soočamo se z izredno težkimi razmerami, ki terjajo odločanje glede stvari, ki nimajo pogosto pravilnih rešitev. Pogosto lahko izbiramo med slabimi in bolj slabimi rešitvami. Veliko ljudi ne ve več, komu sploh verjeti. Zaradi posledične zmedenosti, si položaj olajšamo tako, da neko resnico pač izberemo in tako lažje shajamo. Pri tem nas ovira izredno obremenjujoča razdeljenost ljudi.
Ta epidemiološki položaj naredi v primerjavi z drugimi državami po njegovem mnenju še hujšo: “Postali smo zelo utrujeni, veliko je jeze, žalosti, razočaranosti in zaskrbljenosti, a tudi to je naš čas, ki je dragocen tudi v tem položaju.”
Poudaril je, da smo vsi v istem čolnu in da celo v politiki na drugi strani razdeljenosti obstaja enotnost v tem smislu, da “nas večina podpira ustavo in demokracijo”. Kot pravi, nismo iz porcelana, ampak iz gume in na mnogo stvari, zaradi katerih smo utrujeni, lahko vplivamo. Prepričan je, da dokler imamo upanje, toliko časa imamo prihodnost.
Bremena življenja, pa tudi te krize, bomo prenašali samo, če jih osmislimo in prostovoljno prevzamemo. “Najvišji znak zrelosti je zmožnost kompromisa, odložitev lastnih izbir je zmožnost samoomejitev. Omejiti se zmorejo samo svobodni ljudje”, je zaključil Masten.
Današnji podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da je v državi trenutno 20.720 aktivnih covid pozitivnih primerov. 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 989, sedem dnevno povprečno število potrjenih primerov pa 1539. Med regijami imajo najvišjo incidenco Posavska s 1445, Pomurska s 1366 in Koroška s 1338 pozitivnimi primeri na 14-dni. Najnižjo pa imajo Obalno-kraška s 734, Osrednjeslovenska s 717 in Goriška s 685 pozitivnimi primeri.
Matičičeva je spregovorila o pomenu klicnega centra. V sedmih tednih, kar traja epidemija, v drugem valu, je klicni center prejel 34.500 klicev, kar pomeni skoraj 5.000 klicev vsak teden oziroma 1.000 klicev vsak dan. V zadnjem tednu oktobra so beležili 1.200 klicev dnevno, kar je bil rekorden teden. V petek, 13. novembra, pa so zabeležili dnevni rekord, skoraj 1.500 klicev.
Prebivalce Slovenije pa je pozvala tudi k cepljenju. “Kot zdravnica infektologinja vam svetujem, da se cepite takoj, ko bo to možno.”
“Cepljenje je eden največjih dosežkov medicine, saj je v zgodovini rešilo na sto milijone življenj. Tokrat so države stopile skupaj in prevzele finančno tveganje za razvoj takega cepiva, ki bo učinkovito, varno ter narejeno zelo hitro v ogromnih količinah,” je pojasnila.
Vir: Vlada RS, STA
