Vlada Republike Slovenije se je na včerajšnji dopisni seji seznanila s poročilom o učinkih izvedenih ukrepov iz »Projekta Šilih«.
Projekt Šilih je izraz zaveze, da se izvedejo ukrepi, ki bodo v okviru možnega preprečili neučinkovitost državnih institucij pri ugotavljanju odgovornosti v primeru smrti med zdravstveno obravnavo in nedopustno trpljenje svojcev.
Projekt Šilih temelji na sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v primeru Šilih proti Sloveniji, dveh odločbah Ustavnega sodišča RS v zadevi Šilih iz leta 2009 in 2016 in sodni poravnavi, sklenjeni z zakoncema Šilih 23. 12. 2016, po 23 letih od smrti njunega sina, Gregorja Šiliha (1993), med zdravstveno obravnavo v slovenjgraški bolnišnici.
Evropsko sodišče za človekove pravice je dne 9. 4. 2009 v primeru Šilih proti Sloveniji, ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila procesni vidik pravice do življenja iz 2. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ji zato naložilo plačilo pravičnega zadoščenja zakoncema Šilih. ESČP je ugotovilo, da je Slovenija kršila Konvencijo, ker so bili sodni postopki, zlasti civilni postopek, v zvezi z ugotavljanjem odgovornosti za smrt njunega sina Gregorja Šiliha, neučinkoviti.
Zato je vlada na 154. redni seji, dne 26. oktobra 2017 potrdila »Projekt Šilih«. Namen slednjega je bil določiti in potrditi ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov med zdravstveno obravnavo, ukrepe za odvračanje napak med zdravstveno obravnavo in učinkovitejše uresničevanje pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter ukrepe za učinkovit sodni postopek, v katerem se brez nepotrebnega odlašanja ugotavlja odgovornost zdravstvenega delavca oziroma bolnišnice ali drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti za napako med zdravstveno obravnavo, posebej kadar je posledica smrt pacienta.
Naj spomnimo, da sta zakonca Franja in Ivan Šilih 3. maja 1993 takrat 20-letnega Gregorja Šiliha pripeljala v slovenjegraško bolnišnico zaradi znakov alergije. Zaradi koprivnice na koži, ki je dovoljevala sum alergične reakcije, mu je dežurna zdravnica, brez predhodnih preiskav vbrizgala dve različni učinkovini, zdravili synope in dexamethason, ki naj bi mu pozdravili lažje alergično obolenje. Vendar sta zdravili pri Gregorju sprožili tako hudo reakcijo, da je že čez nekaj minut padel v anafilaktični šok, zaradi katerega se mu je ustavilo srce, po 16 dneh kome pa je preminil v ljubljanskem kliničnem centru. Sodna obdukcija je pokazala, da je imel mladenič vnetje srčne zaklopke (miokarditis), sodni izvedenci pa so ocenili, da zdravnica tako usodnega zapleta ni mogla predvideti. Po dobrih 23 letih pravdanja na sodišču, so 13. decembra 2016 na mariborskem sodišču sklenili sodno poravnavo.
Projekt Šilih je bil razdeljen na dva dela, na zdravstveni in pravosodni del. Ocena je bila, da lahko želene rezultate prinese le vzajemno delovanje udeležencev na obeh področjih. Potrebni so bili komplementarni ukrepi, saj imajo posamezni ukrepi lahko učinek le, če se skupno in sodelovalno vzpostavijo na obeh področjih.
Poročilo predstavlja realizacijo in učinke izvedenih ukrepov tako v okviru zdravstvenega sistema, za katere je pristojno Ministrstvo za zdravje (MZ), kot tudi ukrepov v okviru pravosodnega sistema, za katere je pristojno Ministrstvo za pravosodje (MP). Ministrstvi ocenjujeta, da je Projekt Šilih naslovil ključne ukrepe, katerih cilj bo zasledovan še bolj intenzivno tudi v bodoče.
V okviru projekta so bili opredeljeni tako ukrepi za izboljšanje kakovosti in varnosti v zdravstvu, zlasti z mehanizmi za ugotavljanje kršitev pacientovih pravic, posebej ko je posledica smrt pacienta, ter za ugotavljanje in odpravo varnostnih odklonov, tako posamičnih kot tudi sistemskih, v zdravstveni obravnavi, kot tudi dodatni ukrepi. Pri tem ima pomembno vlogo obravnava kršitev v okviru ZPacP s poudarkom na mediaciji, nadzor v zdravstvu in obravnava opozorilnih nevarnih in drugih škodljivih dogodkov v zdravstvu. Projekt Šilih je na MZ sprožil in pospešil vrsto aktivnosti za izboljševanje varnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravstvene obravnave.
Poročilo o učinkih izvedenih ukrepov, za katere je pristojno Ministrstvo za zdravje Ministrstvo za zdravje (MZ) je pri evalvaciji učinkov izvedenih ukrepov ugotovilo, da je Projekt Šilih:
- pripomogel k povečanju pozornosti na kakovost in varnost zdravstvene obravnave in pospešil izvedbo že predhodno načrtovanih aktivnosti z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016 – 2025 “Skupaj za družbo zdravja”,
- pripomogel k zagotovitvi aktualnih in zgoščenih podatkov o stanju na področju uveljavljanja pravic pacientov do kakovostne in varne zdravstvene obravnave in vzrokih za pritožbe in uveljavljanje pravice do sodnega varstva,
- razširil obstoječi pogled na prizadevanja za kakovost in varnost zdravstvene obravnave, na način, da je povezal ukrepe Ministrstva za zdravje iz različnih področij delovanja, kot so npr. pravice in pritožbe pacientov, nadzori in izobraževanje zdravstvenih (so)delavcev z vsebinami Ministrstva za pravosodje, kar je imelo tudi pozitiven vpliv na sodelovanje med ministrstvi.
- V opredeljenem časovnem obdobju je MZ pristopilo k realizaciji vseh načrtovanih ukrepov, vendar pa zaradi obsega dela in nujnosti vključevanja in soglasja vseh relevantnih deležnikov za uvedbo načrtovanih sprememb pri nekaterih ukrepih še ni doseženega končnega cilja.
Med drugim izpostavljajo rezultate analiz – pridobitev in analiza podatkov (za notranji nadzor in strokovni nadzor s svetovanjem).
- Rezultati analize kažejo, da je bil najpogostejši razlog za izvedbo izrednega notranjega strokovnega nadzora nestrokovnost zdravstvenih delavcev, organizacija dela, neustrezen odnos, sledijo neizpolnjevanje pojasnilne dolžnosti, težave z zdravstveno dokumentacijo itd. Kot način rešitve so bili izvedeni sistemski ukrepi (spremembe procesov, sprejem internih pravil, reorganizacija dela, prenova pravil), pojasnilo, sledijo opravičilo, obvestilo drugim organom, ukrepi zoper zaposlene (opomin, premestitev, disciplinski postopek).
- Že zaključeni postopki so trajali od 2 do 142 dni, v povprečju 29 dni. V 10 primerih je bil izredni nadzor povezan z nepričakovano smrtjo pacienta. Med vrstami kršitve so navedene nestrokovnost zdravstvenih delavcev ter neustrezen odnos in organizacija dela. Splošne ugotovitve nakazujejo na zahtevnost nadzorstvenega dela s svetovanjem, potrebo po uskladitvi in nadgraditvi obstoječih protokolov za izvajanje strokovnega nadzora ter organizacijo skupnega strokovnega srečanja članov nadzornih komisij.
Kadar kljub mehanizmom v okviru zdravstvenega sistema ni mogoče preprečiti varnostnih odklonov ter njihovih posledic ali se ustrezno odzvati na kršitve, pa je potrebno zagotoviti prednostno obravnavo v sodnih postopkih. Že s Projektom Lukenda (obdobje 2005-2012) je bila uvedena vrsta sistemskih ukrepov za odpravljanje sodnih zaostankov in sojenje v razumnem roku, ki so nedvomno dali učinkovite rezultate.
Novela ZPacP, ki je bila sprejeta 26. 9. 2017, pa prinaša tudi konkretno obveznost prednostne sodne obravnave v primeru smrti ali hude telesne poškodbe, ki nastane med zdravstveno obravnavo, ter posebej hitro postopanje organov v predkazenskem in kazenskem postopku. Običajno gre v tovrstnih zadevah za strokovno zelo specifična vprašanja, zato je pomembna vloga izvedencev zdravstvene stroke, angažiranje večjega števila izvedencev in dokazovanje z izvedenci v nekaterih primerih pa prispeva k daljšemu trajanju postopka. Namen novega Zakona o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih pa je nasloviti vprašanje strokovnosti dela izvedencev, vključno izvedencev zdravstvene stroke.
Pri tem velja poudariti, da je princip nastanka varnostnega odklona večplasten. V njegov nastanek je vključenih več različnih dejavnikov tveganja, ki se med seboj dopolnjujejo in seštevajo. Zdravstvenega delavca, zadnjega v verigi šibkih členov, kateremu se varnostni odklon dejansko zgodi, imenujemo sekundarna žrtev, med tem ko pa so primarna žrtev pacient in njegovi svojci, ki so bil zaradi varnostnega odklona oškodovani oz. prizadet. Pravična poravnava je v tem delu težko dosegljiva. Posledično je tudi učinek izvedbe ukrepov večplasten. Učinkovitejše uresničevanje pravice pacientov do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave je splošno vodilo ukrepov v zdravstvu, ne samo v okviru Projekta Šilih. Na tem področju prizadevanja tečejo kontinuirano in so trajna. Projekt Šilih pa je pripomogel k izpeljavi posameznih nujnih ukrepov za preventivno delovanje, so še zapisali v poročilu.
Prav preventivno delovanje za varnost in kakovost zdravstvene obravnave pa je tisto ključno, v preprečevanju varnostnih odklonov. Ob pojavu varnostnega odklona morajo biti vzpostavljeni mehanizmi podpore vsem vpletenim deležnikom. Skupno in sodelovalno delovanje je zagotovo bolj učinkovito tako pri preventivnem delovanju kot pri hitrem ukrepanju za zmanjševanje posledic varnostnega odklona.
Nenazadnje je za trajno uveljavljanje ukrepov in sprememb, ki izhajajo tudi iz Projekta Šilih, potrebno sodelovanje strokovnih združenj ter izobraževanje in usposabljanje vseh deležnikov tako v zdravstvu kot tudi v pravosodju. V Projekt Šilih je bila zato vključena tudi strokovna javnost in na ta način tudi seznanjena s pričakovanimi (tudi srednjeročnimi) učinki nekaterih ukrepov. Projekt Šilih pomeni tudi dolgoročna prizadevanja za spreminjanje kulture varnosti in kakovosti pri obravnavanju pacientov, zato je za doseganje ciljev projekta pomembna zavezanost tudi naslednje vlade. MZ si prizadeva tudi za izboljšanje sodelovanja (in posredovanja podatkov) s ključnimi deležniki na tem področju, le tako bo možno izboljšanje varnosti in kakovosti zdravstvene obravnave.
Med ukrepi, ki jih je v okviru projekta izvedlo ministrstvo za pravosodje, pa je bila analiza pravdnih in kazenskih postopkov v zadevah, ki se nanašajo na zdravstveno obravnavo.
- Analiza je med drugim pokazala, da je vrhovno sodišče identificiralo 176 pravdnih zadev, ki so jih sodišča obravnavala v obdobju med letoma 2012 in 2017 in v katerih je bila predmet spora napaka med zdravstveno obravnavo. Od omenjenih 176 je bila končana polovica zadev in od teh 88 zadev jih je 36 trajalo več kot 1000 dni.
Projekt Šilih je bil deležen tudi pozornosti medijev in s tem vplival na ozaveščanje širše javnosti glede primera Šilih in ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje stanja na področju preprečevanja varnostnih odklonov in zmanjševanja napak med zdravstveno obravnavo in na področju morebitnih posledičnih sodnih postopkov. MP in MZ ocenjujeta, da je Projekt Šilih naslovil vse ključne ukrepe, katerih cilj bo intenzivno – vključno pri izvajanju stalnih nalog vseh deležnikov – zasledovan še naprej, kljub temu, da je Projekt Šilih s tem poročilom zaključen. Projekt je naslovil tako izvorne razloge oziroma postopke za preprečevanje in raziskovanje razlogov za napake oz. poslabšanje zdravja ali smrt pacienta med zdravstveno obravnavo kot tudi ukrepe za ustrezno sodno obravnavo očitanih kršitev, s ciljem, da se primeri, kot je bil primer Šilih ne bi več ponovili.
Celotno poročilo najdete TUKAJ.
Vir: www.gov.si – Ministrstvo za pravosodje
