Po zakonu – ki se je v delu, ki opredeljuje vzpostavitev katastra nepremičnin, začel uporabljati 28. februarja, ostale določbe pa se bodo 4. aprila – se podatki o parcelah, stavbah in delih stavb, ki so se doslej vodili v zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin, evidentirajo v enotni evidenci kataster nepremičnin.
Kataster nepremičnin je temeljna evidenca podatkov o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, ki izkazuje dejansko stanje nepremičnin.
Kot v obvestilu uporabnikom pojasnjuje Gurs, zakon uvaja enoten postopek evidentiranja nepremičnin s t. i. katastrskim postopkom ter omogoča možnost evidentiranja območja služnosti in območja stavbne pravice.
Zakon ustrezneje ureja način vodenja sestavin delov stavb, kot so atriji in parkirna mesta, vpise podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter spreminjanje teh podatkov ob upoštevanju pravne varnosti lastnikov nepremičnin.
Vzpostavlja novo evidenco register naslovov. To je evidenca podatkov o naslovih v Sloveniji, ki so se doslej vodili kot sestavni del registra prostorskih enot. “V večini evropskih držav je to eden izmed ključnih registrov, ki ga vodi in vzdržuje organ državne uprave z namenom souporabe in delovanja eUprave,” pojasnjujejo.
Prenovljen je register prostorskih enot, v katerem ni več prostorskih okolišev ter državne meje, dodane pa so kohezijske regije. Območje države se vodi v evidenci državne meje.
Spremembe so tudi v katastru gospodarske javne infrastrukture, so pa te tehnične narave, vsebinski obseg podatkov ostaja enak, pojasnjuje Gurs.
