Pred vrati ponovna vložitev konstruktivne nezaupnice

Stranke KUL bodo v skladu z napovedmi v sredo ponovno vložile konstruktivno nezaupnico s kandidatom za predsednika vlade Karlom Erjavcem, to pot z 10 poslanskimi podpisi. Sodeč po javnih izjavah nimajo 46 glasov, potrebnih za zamenjavo vlade Janeza Janše, a tajno glasovanje pušča negotovost. Obema stranema pa je skupno, da se želijo prešteti.
Vlada RS

Glede na poslovniške roke bi o konstruktivni nezaupnici, če bo vložena v sredo, poslanci lahko razpravljali in odločali že v petek, najpozneje pa v sredo teden za tem. DZ namreč po poslovniku o nezaupnici vladi oz. o kandidatu za novega predsednika vlade odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga.

Ponovna vložitev konstruktivne nezaupnice se obeta po manj kot enem mesecu od prve. Prvič so jo opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in del DeSUS z 42 poslanskimi podpisi vložile 15. januarja. A do glasovanja ni prišlo, saj je Erjavec z obrazložitvijo, da iz epidemioloških razlogov ne bi mogli vsi podpisani poslanci glasovati v DZ, soglasje h kandidaturi pozneje umaknil.

Stranke KUL so medtem vložile predlog sprememb poslovnika DZ, s katerim bi omogočili tajno glasovanje na daljavo, vendar za zdaj kaže, da za to ni potrebne večine. Erjavec upa, da bodo tokrat lahko glasovali vsi poslanci. A tudi če ne bi mogli, ne bi želel ponovnega umika soglasja, saj da bi bilo videti neresno.

Erjavec verjame v uspeh nezaupnice; večina glasovanj v DZ za zdaj kaže na podporo Janševi vladi

Predsednik DeSUS verjame v uspeh nezaupnice, čeprav javne opredelitve poslancev tega ne obetajo. LMŠ, SD, Levica in SAB imajo skupaj 39 poslanskih glasov. Erjavec je po torkovem srečanju poslancev DeSUS z vodstvom stranke sporočil, da ga podpirajo tudi štirje poslanci DeSUS, dva se bosta predvidoma podpisala pod predlog nezaupnice. A od posameznih poslancev DeSUS neuradno prihajajo različne informacije, kar kaže tudi njihova podpora v DZ večini vladnih predlogov.

Premier Janša, ki je poslance DeSUS pozval, naj se opredelijo, ali podpirajo vlado ali ne, je na četrtkovi novinarski konferenci na Brdu pri Kranju dejal, da so na to vprašanje odgovorili s podporo osmemu protikoronskemu zakonu. Predlog je podprlo 51 poslancev. Tudi predsednik DZ Igor Zorčič (SMC) je sodeč po tem glasovanju ocenil, da ima vlada v DZ še nekoliko več kot 47 glasov, kot je to večkrat ocenil prvak NSi Matej Tonin.

Je pa res, da protikoronskim zakonom, namenjenim lajšanju posledic epidemije covida-19, praviloma velik del opozicije ne nasprotuje. Proti osmemu paketu so glasovali le poslanci Levice ter po en poslanec SD in LMŠ, preostali poslanci opozicije so se glasovanja vzdržali. Zakon je podprl tudi poslanec DeSUS Jurij Lep, za katerega je znano, da se nagiba v podporo KUL in konstruktivni nezaupnici.

Pričakovati je tudi, da bodo poslanci DeSUS podprli vladni predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga bo DZ odbor za finance obravnaval prav na dan vložitve konstruktivne nezaupnice. Ta zakon, ki ga je DeSUS sooblikovala, je ena glavnih prioritet Janševe vlade, obenem pa pomembna programska točka DeSUS. V prvi obravnavi so ga podprli trije člani poslanske skupine DeSUS, dva sta bila odsotna.

V primeru neuspeha nezaupnice odprto vprašanje sodelovanja DeSUS z vlado, možna tudi rekonstrukcija vlade

Odprto ostaja še vprašanje delovanja DeSUS, ki ima v vladi še vedno kmetijskega ministra Jožeta Podgorška, po glasovanju o konstruktivni nezaupnici, če ta ne uspe. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je večkrat poudaril, da ne nameravajo biti ekstremna opozicija, kar nakazuje na možno sodelovanje z vlado, morda tudi s posebnim sporazumom. To možnost jim je dodatno približal Janša, ko je v četrtek napovedal, da bo vsem strankam ponovno poslal vabilo k sodelovanju, kakršnega ima koalicija že sklenjenega z opozicijsko SNS in poslancema narodnih skupnosti. LMŠ, SD, Levica in SAB so tako možnost že zavrnile.

Prvaki koalicijskih SDS, SMC in NSi so sicer v četrtek izpostavili zavezanost k nadaljnjemu delu v koaliciji, organi strank bodo do 15. februarja analizirali situacijo. Poleg pričakovanega predloga za novega ministra za zdravje pa je po glasovanju o konstruktivni nezaupnici, če slednja ne bo uspešna, možna še kakšna sprememba v vladni ekipi. Kot je namreč dejal Tonin, je čas konsolidacije koalicije “primeren tudi za rekonstrukcijo vlade, kjer bi se bremena pravičneje porazdelila”.

Piše Tadeja Vrtovec

Dogodki

Kaj bomo danes jedli?

Več iz istega kraja

Več iz iste kategorije

Ostani na tekočem

Prijavi se na naše e-novice

Prejmite dnevno sveže ter pomembnejše novice v vaš e-poštni predal.