Search
Close this search box.

Pomembni dogodki, povezani z dvojezičnimi krajevnimi napisi na avstrijskem Koroškem

Kronologija zgodovinskih dogodkov po drugi svetovni vojni, ki se nanašajo na dvojezične krajevne napise na avstrijskem Koroške, pripravljena na podlagi novic STA ter drugih spletnih in pisnih virov.

15. maj 1955 – Podpisana je bila avstrijska državna pogodba (ADP), uradno pogodba o ponovni vzpostavitvi samostojne in demokratične Avstrije, s katero je Avstrija deset let po koncu druge svetovne vojne dobila povrnjeno polno suverenost in je bila ustanovljena druga avstrijska republika. 7. člen ADP določa obveznosti Avstrije do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

1955 – Deželna vlada avstrijske Koroške pod vodstvom glavarja Ferdinanda Wedeniga (SPÖ) je namestila dvojezično smerno tablo v občini Blato pri Pliberku, ki so jo neznanci nekaj dni kasneje poškodovali.

6. julij 1972 – Sprejet je bil avstrijski zakon o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem za območja s slovenskim in mešanim prebivalstvom. Predvideval je dvojezične krajevne napise za 205 krajev v 36 občinah. Napisi so bili postavljeni v noči na 22. september 1972. Dan kasneje so se začeli mazaške akcije in podiranje tabel. Do 10. oktobra 1972 so odstranili vse dvojezične krajevne napise, vlada je nato zakon umaknila.

7. julij 1976 – Podpisan je bil avstrijski zakon o narodnih skupnostih, ki določa 25-odstoten delež dvojezičnega prebivalstva za postavitev dvojezičnih napisov. Zakon je predvidel tudi ustanovitev sosvetov narodnih skupin kot posvetovalnih organov pri uradu zveznega kanclerja.

13. december 2001 – Avstrijsko ustavno sodišče je razsodilo, da je zakonsko določeni 25-odstoten delež slovensko govorečega prebivalstva kot nujen pogoj za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov protiustaven. Delež sta v 2. členu predpisovala zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 in v 1. členu tudi uredba avstrijske vlade o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta 1977. Sodišče je naložilo avstrijski državi, da mora do 31. decembra 2002 popraviti določila. Kancler Wolfgang Schüssel je ustanovil posvetovalno-politično telo, ki naj bi odločalo o načinu izvršitve razsodbe ustavnega sodišča – tako imenovano konferenco konsenza. Poleg kanclerja so sodelovali predstavniki slovenske manjšine, zveznih političnih strank, deželne vlade avstrijske Koroške in tamkajšnjih političnih strank ter Kärntner Heimatdiensta in Abwehrkämpferbunda. Tej razsodbi je sledilo 30 nadaljnjih odločitev avstrijskega ustavnega sodišča za posamezne kraje.

2005 – Skupina pod vodstvom avstrijskega zgodovinarja Stefana Karnerja, v kateri so sodelovali še predsedniki Zveze slovenskih organizacij (ZSO), Skupnosti koroških Slovencev (SKS) in koroškega Heimatdiensta (KHD), Marjan Sturm, Bernard Sadovnik in Josef Feldner, je predlagala postopno postavitev 158 dvojezično označenih krajev ter možnost, da določen delež prebivalstva v posameznem kraju lahko kasneje zahteva dodatne dvojezične krajevne table.

11. maj 2006 – Kancler Schüssel je predstavil osnutek nove uredbe o dvojezičnih krajevnih napisih, ki ga je pripravila avstrijska zvezna vlada in predvidela dvojezične krajevne napise za 158 naselij v 18 občinah.

spomladi 2006 – Avstrijsko ustavno sodišče je razsodilo, da morata Pliberk in Drveša vas dobiti dvojezičen krajevni napis; deželni glavar Jörg Haider je 25. avgusta v Pliberku k že obstoječemu nemškemu krajevnemu napisu dodal manjšo tablico, enako kasneje v Drveši vasi in Žvabeku. Avstrijsko ustavno sodišče je razsodilo, da sta ločeni tabli krajevnega namena v nasprotju z avstrijskim zakonom o cestnem prometu. Dvojezične krajevne napise v Pliberku, Drveši vasi in Žvabeku so deželne oblasti dejansko postavile šele 13. julija 2010. Pet dni kasneje so dvojezično tablo v Pliberku neznanci premazali z barvo.

junij 2006 – Konferenca konsenza je sprejela dogovor o postavitvi 141 dvojezičnih napisov in razširitveni klavzuli za dodatne napise.

25. junij 2007 – Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je predlagal postavitev 163 dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.

26. aprila 2011 – Predstavniki avstrijske zvezne vlade, deželne vlade avstrijske Koroške in treh organizacij koroških Slovencev so v Celovcu dosegli dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov v 164 krajih in druge ukrepe za zaščito slovenske manjšine.

6. julij 2011 – Avstrijski parlament je na ustavni ravni sprejel novi zakon o narodnih skupnostih, ki je uzakonil celovški dogovor o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem.

julij 2020 – Občinski svet v Šentjakobu v Rožu je z večino glasov sklenil, da bodo dvojezične table postavili v vseh 22 vaseh v občini. Tudi občinski svet v občini Žitara je prav tako z večino glasov podprl predlog za postavitev dvojezičnega krajevnega napisa v kraju Sele.

23. januarja 2021 – S črno barvo so bila premazana slovenska imena na dvojezičnih krajevnih napisih v občinah Pliberk in Dobrla vas ter še šest dvojezičnih tabel v občini Dobrla vas. Avstrijska policija je februarja 2021 našla osumljenca, 20-letnika in 21-letnika, oba do takrat člana avstrijskih svobodnjakov, ki naj bi table premazala iz osebnih razlogov.

pripravila Maja Lazar Jančič

Dogodki

Kronologija zgodovinskih dogodkov po drugi svetovni vojni, ki se nanašajo na dvojezične krajevne napise na avstrijskem Koroške, pripravljena na podlagi novic STA ter drugih spletnih in pisnih virov.