Poklukar je povedal, da slovensko ministrstvo za zdravje aktivno sodeluje pri iskanju rešitev za solidarnostno pomoč ukrajinskemu prebivalstvu preko sodelovanja s civilno zaščito, uradom vlade za oskrbo in integracijo migrantov ter z drugimi resorji.
Spomnil je, da je Slovenija ponudila pomoč že takoj na začetku konflikta v Ukrajini in jo bo nudila tudi v prihodnje. Preko Rdečega križa bo namenila finančni humanitarni prispevek, pomagala na področju postkonfliktne in psihosocialne rehabilitacije.
“Slovenija je prav tako pripravljena sprejeti bolnike, še posebej tiste, ki neodložljivo potrebujejo zdravljenje oziroma pomoč, kot so rehabilitacija, hemodializno zdravljenje, zdravljenje tuberkuloze in podobno,” je dejal Poklukar. Podrobnosti o razpoložljivih kapacitetah Poklukar ni navajal, je pa napovedal, da se bo Slovenija odzivala na pobude oz. potrebe članic EU, ki jih bodo podale v okviru skupnega organizacijskega pristopa.
Prav tako je pripravljena pomoč nuditi z zdravstvenim osebjem, ki bi lahko pomagalo v bolnišnicah v državah članicah. Slovenija tudi podpira predlog Poljske glede zagotavljanja skupnega mehanizma za premeščanje ukrajinskih bolnikov. Ob tem pozivajo Evropsko komisijo, da razmisli, iz katerih virov bo zagotovila potrebna finančna sredstva za povračilo stroškov zdravljenja premeščenih ukrajinskih bolnikov v države članice.
Poklukar je ob tem spomnil, da se vsak, ki pride v Slovenijo zaradi krize v Ukrajini, registrira na policijski postaji in pridobi potrdilo, na podlagi katerega lahko koristi pravice na področju zdravstva, ki izhajajo iz nedavno aktiviranega zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Po njegovih besedah so o tem obvestili tudi javne zdravstvene zavode, da lahko v teh dneh na njihova vrata pride državljan Ukrajine in da ga obravnavajo po standardnih protokolih. Stroški za uveljavljanje pravic iz tega zakona bodo pokriti iz proračuna.
Zaenkrat, kot je dejal minister, ni nobenih strokovnih pobud, da bi razpravljali o karanteni za begunce, ob okužbi s koronavirusno okužbo za vse še vedno velja najmanj sedemdnevna izolacija. V zdravstvu so ob tem pozorni tudi na druge bolezni, ki smo jih v Sloveniji s cepljenjem praktično izkoreninili, v Ukrajini pa se prisotne v nekoliko večji meri oz. je precepljenost slabša, npr. tuberkuloza in ošpice.
Na zasedanju, ki je potekalo v obliki videokonference, so ministri poleg tega obravnavali predloge za krepitev odpornosti evropskih zdravstvenih sistemov držav članic EU v tovrstnih zdravstvenih krizah, so sporočili z ministrstva za zdravje. Kot je poudaril Poklukar, je treba čim prej začeti implementacijo sklepov Sveta EU o krepitvi evropske zdravstvene unije.
